Slovesnost na Goreljku

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Škofja Loka / torek, 18. december 2018 / 19:19  

Na Pokljuki so ob 75. obletnici boja III. bataljona Prešernove brigade pripravili tradicionalno spominsko slovesnost.

Goreljek – Združenje Zveze borcev za vrednote NOB Radovljica in Odbor Prešernove brigade sta pred nedavnim na Pokljuki organizirala spominsko slovesnost ob 75. obletnici boja III. bataljona Prešernove brigade. Slovesnost je bila tradicionalno na mestu boja – pri spomeniku na Goreljku v bližini hotela na Pokljuki, pripravili pa so jo v spomin na 79 bork in borcev, ki so padli v bitki decembra 1943. Najmlajši je bil star komaj 16 let, najstarejši 41, med padlimi sta bili dve partizanki. »Položaj bataljona, ki se je nastanil v praznem Lovčevem hotelu na Pokljuki, je bil izdan, in 15. decembra so ga napadli nemška šesta šolska četa z Bohinjske Bele ter policijska gorska četa z Bleda. Slabo zavarovani bataljon so tesno obkolili z dvojnim obročem in po večurnem ostrem boju zlomili odpor borcev, ki je ponehal šele, ko je požar skoraj docela uničil stavbo hotela. Razen štaba bataljona, ki je po naključju ostal izven obroča, so se rešili le nekateri posamezniki, ki so se uspeli prebiti iz obkolitve,« je dogajanje povzel letošnji slavnostni govornik dr. France Križanič, podpredsednik združenja borcev za vrednote NOB.

»Žrtev padlih partizank in partizanov v neenakem boju na Goreljku ni bila zaman. Slovenski narod je z oblikovanjem svoje partizanske vojske nastopil kot subjekt v mednarodnih odnosih in s tem vzpostavil zgodovinsko in mednarodno pravno osnovo svoje državnosti. Če opazujemo obdobje 1946–2017 v celoti, vidimo, da se je število prebivalcev v Sloveniji povečalo za 657 tisoč ali 47 odstotkov, kar kaže na uspešnost gospodarskega razvoja naše države. Danes imamo stabilno gospodarsko rast, nizko inflacijo, presežek v menjavi s tujino ter proračunski presežek. Očitno več ustvarimo, kot porabimo – in takšne razmere bodo ostale tudi, ko se bodo v naslednjem letu popravili dohodki javnih uslužbencev in pokojnine. To sicer ne pomeni, da Slovenija nima problemov. Kratkoročno je največji verjetno v neenakomernem vodenju razvojne politike,« je bil v svojem govoru kritičen Križanič.