Avtor razstave Gašper Peternel med obiskovalci o kultu Franceta Prešerna / Foto: Tina Dokl

Prešernovo svetništvo

Svetništvo s poudarkom na i. Zakaj velja Franceta Prešerna imenovati za kranjskega kulturnega svetnika nam z razstavo Prešeren – kranjski kulturni svetnik, ki je na ogled v galeriji hiše, kjer je pesnik preživel zadnji dobri dve leti življenja, pripoveduje njen avtor Gašper Peternel.

Kranj – Tradicija razstav, ki jih v Gorenjskem muzeju pripravijo na temo Franceta Prešerna ob obletnici njegovega rojstva 3. decembra, tudi letos ne pojenjuje. Če smo v zadnjih letih lahko spoznavali povezave med njegovo poezijo in likovno umetnostjo ali glasbo, pa avtor razstave umetnostni zgodovinar Gašper Peternel tokrat stopa še dlje, saj se ukvarja s kanonizacijo Franceta Prešerna kot kulturnega svetnika. Kot je na odprtju razstave v uvodu povedal, gre za koncept raziskovanja, ki je v osnovi podoben raziskovanju cerkvenih svetnikov, le da je prenesen na širše kulturno področje. Pri nas je pojem utemeljil in na primeru Franceta Prešerna raziskal dr. Marijan Dović.

Kdo je torej kulturni svetnik? »To je umetnik, ki je domačo kulturo zastopal bolje kot drugi umetniki njegove dobe, ki je pomemben v nacionalnem smislu in je v različnih obdobjih odigral ključno vlogo za nastajanje narodove identitete,« pojasnjuje Peternel, da je galerija premajhna, če bi želel v razstavo vključiti vse, kar je povezano s Prešernom, zato se je omejil predvsem na Kranj in nekoliko Gorenjsko. Že leta 1863 je Levstik zapisal, da je Prešeren največji in edini pravi pesnik, leta 1872 pa se je peš na romanje iz Ljubljane v Vrbo, kjer so na rojstno hišo namestili spominsko ploščo, podalo okrog šest tisoč ljudi.

Avtor razstave si je po Doviću za izhodišče vzel model kanonizacije kulturnih svetnikov, pri katerem gre za tri poglavja: vita, torej pesnikovo življenje, ter cultus in effectus, ki se nanašata na Prešerna po njegovi smrti, vsebujeta pa tisto, kar so ljudje prispevali h kolektivnemu spominu nanj.

»Kranj ima ključno vlogo, ko gre za Prešernov kult. Res je pesnik tu preživel le dobri dve leti življenja, za kult pa je pomembno, da je tu pokopan. Ostanki in relikvije so shranjeni v Prešernovem gaju, v Gorenjskem muzeju pa že 65 let zbiramo predmete, povezane z njim. Prešernova hiša je pesnikov spominski muzej, njegovo svetišče,« poudarja sogovornik; da sta po drugi svetovni vojni velik del gradiva v neprecenljivo zbirko za muzej zbrala kranjski prešernoslovec Črtomir Zorec in za njim kustosinja Beba Jenčič. Naj omenimo samo originalno pohištvo in najbolj znan pesnikov portret, ki ga je naslikal Goldenstein, tu pa so tudi umetniška dela Prešernovih nagrajencev in druge muzealije. V 19. stoletju je v času močnega kulta spomenikov tudi Prešeren dobil nekaj obeležij. Posebej impozanten pa je kip pred Prešernovim gledališčem iz leta 1952, ki velja za enega največjih kipov na svetu, posvečenih pesniku.

»Razstava je predvsem kulturnozgodovinska, moja želja pa je, da obiskovalce spodbudim, da se v razmišljanju o Prešernu premaknejo v notranjost njegovega kulta. Zanimalo me je, kje v kultu se ljudje najdejo, kako praznujejo kulturni praznik in na kakšen način sodelujejo v ritualih, ki so povezani z njim … Mogoče tudi kaj si mislijo, če neka gostilna v Kranju ponuja na primer Francetov sendvič. Edini politični poudarek razstave je, da ta nastavlja ogledalo vsakršnemu prepričanju.« Peternel poudarja tudi nekatere tradicionalne prireditve, povezane s kultom pesnika, kot sta podoknica MePZ Petra Liparja pred Prešernovo hišo večer pred obletnico dneva rojstva, Trenutki tišine za Prešerna na predvečer obletnice smrti in nekoč znameniti nagovori prof. Franca Drolca, ki so jih sedaj zamenjale recitacije dijakov Gimnazije Kranj, ter ob tem petje zbora, poimenovanega po pesniku. Še marsikaj zanimivega je videti na razstavi, ki jo je oblikoval Žiga Čebašek, med drugim tudi posodobljen pesnikov kult v domiselnih instagramih ali pa v komunikaciji s pesnikom Stankom Vrazom, danes bi bilo bržkone z SMS-sporočili. Prešernov kult bo mogoče tudi na ta način živel naprej. Pravzaprav ga boste ohranjali tudi vi z obiskom razstave.

Oddajte svoj komentar

Kranj 5°

pretežno oblačno
vlažnost: 99 %
veter: J, hitrost: 11 km/h

5/15

nedelja

9/14

ponedeljek

5/19

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

 

DELAVNICE / Škofja Loka, 27. september 2020

Rokodelska doživetja

RAZSTAVE / Šenčur, 27. september 2020

Umetniki v času koronavirusa

PRIREDITVE / Podnart, 27. september 2020

Dan odprtih vrat kmetije

DELAVNICE / Škofja Loka, 28. september 2020

Rokodelska doživetja

DELAVNICE / Radovljica, 28. september 2020

Delavnica izdelave copat iz filca

PRIREDITVE / Jesenice, Radovljica, 28. september 2020

Ob Dnevih evropske kulturne dediščine

DELAVNICE / Škofja Loka, 29. september 2020

Rokodelska doživetja

DELAVNICE / Radovljica, 29. september 2020

Delavnica izdelave copat iz filca

 

 
 

 

 
 
 

Uredili lepotni center / 08:39, 26. september

Primož, da ne bi šel, preč vržen denar.

Ob polletju negativno / 17:56, 25. september

" neizbrani kandidat je namreč vložil tožbo, ker da naj izbrani kandidat ne bi izpolnjeval razpisnih pogojev."

Trenutno je edini rapisni pogoj, da si član SDS-a !

Pivčevo čaka interpelacija, Hojs ostaja minister / 17:53, 25. september

Ena za specialno izdajo Alana Forda ! ( Tarča 24.9.2020)Žnidaršič: g, Krek, ali imate podatke koliko okužb v zadnjem času je iz gostinskih ...

Včerajšnje številke so slabe, daleč najslabše ... / 14:49, 25. september

Še ena začela pametovat?

Gluhi proslavili z razstavo / 09:39, 25. september

Vojči,
Mogoče so gluhe pa ga ne vidijo, da je brez maske??

Potrdili peti paket ukrepov / 09:13, 25. september

In medtem včeraj v Tarči na RTVSlo debeli Krek obtoži RTV Slo, ker je snemala prireditev OK kjer so se zabavali brez mask seveda z ministric...

Gluhi proslavili z razstavo / 08:46, 25. september

"Gluhi proslavili z razstavo"
---------------

Kakšen slučaj!
Rakovec še ni slišal za maske.