Uvajanje novih tehnologij in digitalizacija

Slovensko bančništvo se pripravlja na izzive prihodnosti, med katerimi sta predvsem uvajanje novih tehnologij in digitalizacija, po letih gospodarske konjunkture pa se bodo morale banke slej ko prej spopasti tudi z naslednjo krizo.

Brdo pri Kranju – Letošnji Dnevi slovenskih bančnikov, ki so ta petek potekali na Brdu pri Kranju, so bili namenjeni izzivom bančništva, ki jih prinaša prihodnost. Kot je povedala predsednica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo, smo tako kot na drugih področjih tudi v bančnem sektorju priča izredno hitrim spremembam, ki jih prinaša digitalizacija. Ob hitrem tehnološkem napredku se bančni in finančni sektor sooča tudi s konkurenco, ki jo predstavljajo globalni tehnološki velikani.

Kot je bilo slišati na Brdu pri Kranju, so bančniki na izzive digitalizacije dobro pripravljeni, tudi digitalna pismenost raste v vseh segmentih prebivalstva. Uporabniki bodo bančne poslovalnice obiskovali vse bolj le še v primeru strateško pomembnih odločitev, medtem ko vsakodnevno poslovanje opravljajo prek spletnih in mobilnih aplikacij. Po besedah predsednika uprave NLB in predsednika nadzornega sveta združenja bank Blaža Brodnjaka število uporabnikov njihove mobilne aplikacije raste zelo hitro in bo v enem letu dosegla število spletnih uporabnikov spletnega bančništva. John Denhof iz NKBM pa k temu pridaja, da imajo banke tudi pomembno družbeno odgovornost učenja svojih uporabnikov o izzivih digitalizacije bančništvu.

A po Brodnjakovih besedah je digitalizacija domača naloga, ki jo pač morajo opraviti vse banke. Bolj ga zanima sistemski pogled, saj se bodo popravki na finančnih trgih najbolj pokazali prav na ravni sistema. Po več letih gospodarske konjunkture namreč bančniki napovedujejo nov nihljaj finančnih trgov. Padec naj sicer ne bi bil tako velik kot med kriza pred desetletjem, a se bo neizogibno zgodil. Kot je povedal Jozef Kausich, predsednik uprave koprske Intesa Sanpaolo, so napovedi za Slovenijo sicer optimistične še za naslednje leto ali dve. A pri novi krizi po Brodnjakovih besedah vprašanje ni več »ali« temveč »kdaj«. Vendar prvi mož NLB dodaja, da je trenutna gospodarska slika v Sloveniji povsem drugačna od tiste pred desetimi leti, saj je gospodarstvo bistveno manj zadolženo, Slovenija je medtem sama prestrukturirala bančni sistem in gospodarstvo, skozi izkušnjo krize pa se je bančništvo opremilo tudi z znanjem in izkušnjami, ki jih prej ni imelo.

Ob tem je Brodnjak pokomentiral tudi nedavno prodajo deleža države v NLB. »Zame je irelevantno poreklo lastništva, bolj pomembno pa je, kje in kako se sprejemajo odločitve in s kakšno afiniteto do lokalnega okolja,« pravi Brodnjak, ki dodaja, da se bo pretežni del odločitev v banki sprejemal izven Slovenije, zaradi česar bo potrebnega tudi več usklajevanja stališč, vendar pa bo NLB znova konkurenčno tekmovala na trgih, kar v zadnjih petih letih ni mogla.