Glavni izziv v prihodnje bodo kadri

Papir v digitalni dobi je bila osrednja tema letošnjega 22. Dneva slovenskega papirništva, v okviru katerega se je na Bledu zbralo okrog dvesto strokovnjakov iz papirne in papirnopredelovalne panoge.

Bled – Tako na Dnevu slovenskega papirništva v sredo kot na 45. mednarodnem letnem simpoziju Društva inženirjev in tehnikov papirništva v četrtek so osrednjo pozornost namenili vprašanju, kakšen je in kakšen bo položaj papirja v digitalni dobi. Kot so ugotavljali številni domači in tuji strokovnjaki, bo za uvajanje sprememb v podjetjih ključno spremeniti miselnost, za kar potrebujejo kompetenten kader.

Zbrane je v uvodu nagovorila direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc, ki je najprej opozorila na umirjanje gospodarske rasti, ki smo ji bili priča v preteklih letih. »Rast bo prihodnje leto še vedno nadpovprečna, okrog 3,5-odstotna, a nižja, kot jo pričakujemo letos.« Dodana vrednost na zaposlenega ta čas znaša 45 tisoč evrov, do leta 2020 bi jo radi dvignili na 60 tisoč evrov na zaposlenega, je razložila Sonja Šmuc in dodala, da bi to omogočilo tudi dvig povprečne plače nad dva tisoč evrov bruto. Ob tem se je dotaknila tudi vprašanja minimalne plače, pri čemer je navedla podatek, da ima Slovenija v Evropski uniji najnižje razmerje med minimalno in povprečno plačo, in sicer znaša 52 odstotkov, medtem ko je evropsko povprečje 43 odstotkov. To po njenem povečuje uravnilovko, zato se je vprašala, ali res želimo biti družba z najmanjšimi razlikami. »Če ljudje nismo stimulirani, ostajamo v coni udobja.« Zato bi se po njenem morali osredotočiti tudi na srednji razred, ki je po njenih besedah tisti, ki Slovenijo lahko popelje naprej. Sonja Šmuc je v nadaljevanju postregla s podatkom, da je papirna industrija lani ustvarila 830 milijonov evrov prihodkov, investicij je bilo za 30 milijonov evrov. »Papirna panoga je znotraj gospodarske zbornice manjša panoga, a s povezovanjem kljub temu uspejo doseči pomembne premike, kot je bilo recimo znižanje stroškov energentov, veliko naporov je bilo vloženih tudi v izobraževanje vajencev in s tem možnosti za pridobitev formalne izobrazbe za papirničarja.« Ta čas sta sicer zasedeni samo dve vajeniški mesti v papirništvu, zato si želijo, da bi se interes povečal.

Tudi direktorica Združenja papirne in papirnopredelovalne industrije pri GZS Petra Prebil Bašin je opozorila, da bodo kadri eden glavnih izzivov te industrije v prihodnje. V tej panogi je ta čas 4400 zaposlenih, pri čemer je njihova povprečna starost zelo visoka. »Še štiri leta nazaj je bilo manj kot deset odstotkov zaposlenih starih manj kot trideset let, danes pa že več kot šestnajst odstotkov.« Digitalizacija prinaša spremembe v procesih in s tem potrebe po novih znanjih, zato temu posvečajo pozornost tudi v združenju, je poudarila Petra Prebil Bašin. V zadnjih letih jim je po njenih besedah že uspelo doseči večje premike na tem področju. Po 18 letih je namreč v letošnjem šolskem letu spet mogoče pridobiti poklic papirničarja. V vajeniški program, ki ga izvaja Srednja poklicna šola Bežigrad, so letos vključili prva dva vajenca. Da bi mladim približali ta poklic, so zasnovali tudi obširno promocijsko akcijo z naslovom Postani car – papirničar. Za prihodnost papirne industrije, zagotavlja predsednik upravnega odbora Združenja papirne in papirnopredelovalne industrije Stanislav Menard, se namreč ni bati. »Kdo danes še zna prebrati podatke na starih disketah,« se je vprašal in dodal, da bodo ostali zgolj podatki, shranjeni na papirju.