Andrej Švegel, žrtev medicinskih poizkusov

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (173)

V Krnici pri Zgornjih Gorjah se je 16. novembra 1828 rodil bajtarju Janezu in Neži, rojeni Markl, zdravnik Andrej Švegel (Schwegel, Žvegel). Bil je eden od izredno uspešnih Slovencev oziroma po drugi svetovni vojni »zamolčanih« Šveglov ter starejši brat enega najuspešnejših diplomatov slovenskega rodu barona Jožefa Schwegla (rojen 29. februarja 1836). Umrl je 17. februarja 1874 na Dunaju.

Prvi razred gimnazije je obiskoval v Celovcu, preostale v Ljubljani. Po maturi leta 1848 je študiral medicino v Pragi (promoviral je leta 1854), bil več let asistent in prosektor na anatomiji pri profesorju Bochdaleku in sekundarij v umobolnici.

Leta 1858 je delo na univerzi zaradi bolezni opustil. Prišlo je do zastrupitve pri seciranju. Začasno ozdravljen je služil kot prosektor v Trstu, kot okrajni zdravnik v Vipavi in Postojni, od 1867 je veliko potoval. Nazadnje je živel na bratovem posestvu Grimščice pri Bledu. Zaradi poslabšanja bolezni je bil leta 1872 sprejet v deželno umobolnico na Dunaju, kjer je umrl.

Andrej Švegel je med svojim delovanjem na univerzi v Pragi objavil več razprav iz anatomije in fiziologije. V slovenski javnosti je nastopil že kot študent jeseni 1848, ko se je s štirimi medicinci zavzemal pri ravnateljstvu medikokirurškega učnega zavoda v Ljubljani za medicinska predavanja v prvem letniku. Isti študentje so nekaj dni pozneje prosili za podporo tudi Slovensko društvo, ki je prošnji ustreglo, vendar pa predavanja niso bila vpeljana.

Andrej Švegel je napisal nekaj člankov za časopis Naprej in svetoval zedinjenje ljubljanskih društev (Misel o Musealnem družtvu, 1850), poročal iz Prage o češkem knjižnem trgu (leta 1851 s podpisom Viteslav Radonievič). Grajal je pouk v ljudskih šolah na Slovenskem, češ da je formalen in zahteval več »rečnega« ali »vidljivega« tako imenovanega nazornega pouka.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kranju se je 12. 11. 1784 rodil slikar in podobar Franc Serafin Goetzl. Bil je Layerjev učenec. Oženil se je z Uršulo Karner iz Tržiča. Za Naklo je napravil dva oltarja, za Glince (Župnija Sv. Vid) pa je naredil veliki oltar.

V Kranjski Gori se je 13. 11. 1829 rodil profesor, pisatelj in narodni buditelj Janez Majciger. Med letoma 1868 in 1900 je bil profesor na gimnaziji v Mariboru in se udejstvoval kot narodni delavec. Za slovenski jezik ga je na gimnaziji v Celovcu navdušil Anton Janežič.

V Kranju se je 13. 11. 1901 rodil pedagog Stanko Gogala. Bil je soustanovitelj in do leta 1941 predsednik Pedagoškega društva v Ljubljani ter tajnik Slovenske šolske matice.

Oddaj svoj komentar

Kranj -13°

megla
vlažnost: 87 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

-14/2

ponedeljek

-10/7

torek

-6/8

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

IZLETI / Britof, 22. januar 2024

Letovanje v Banji Vrućici

IZLETI / Kranj, 3. februar 2024

Na Lepenatko

 

 
 

 

 
 
 

Na plečih pacientov / 23:27, 21. januar

Samo zdravo konkurenco med javnim in privatnim je treba vzpostaviti, da se borijo za paciente. To je naravna in človeška zakonitost in samo to deluje.

Prava pot do sprave slovenskega naroda izhaja iz ljudi / 23:22, 21. januar

Ob takem medijskem in izobraževalnem enoumju 70% Slovencev nima nobene možnosti vedeti resnice, niti trezno voliti, zato grejo v prepad kot ovce.

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 23:17, 21. januar

Primož, tebi pa sovraštvo do SDS res povzroča halucinacije. Resnica je popolnoma drugačna. SDS je 2020 v MO Kranj predstavila predloge ukrep...

Odgovor / 20:53, 21. januar

Tavčar se je malce bal Nemcev in nasprotoval vojaški akciji na Koroškem. Kot sicer se takrat Ljubljana ni veliko zanimala za meje na Štajers...

V Dražgošah poziv k miru / 19:39, 21. januar

Ponavljam vprašanje: Kaj so oborožene sile nacistične Nemčije počele v Dražgošah leta 1942 ?
Usposabljanje, vojaške vaje ?
Bo šlo?

Prava pot do sprave slovenskega naroda izhaja iz ljudi / 18:29, 21. januar

70% Slovencev se strinja z ravnanji komunistov do Slovenskega naroda. Zato bo treba ob novem preštevanju prek cevi bolj pogledovati proti Slovencu kot tujcu. Predvsem hrbet si bo treba si zavarovat.

V Dražgošah poziv k miru / 14:58, 21. januar

Nespodobna pravokacija!?Mogoče so se bali, da bi jim partizani pojedli ali odnesli dežo z zasko in klobasami. Rekvizicija: tudi zadnja krava...