Anglosaška šentjernejska noč

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: Zanimivosti / četrtek, 15. november 2018 / 17:07  

Pogled v krvavo angleško preteklost: 13. novembra leta 1002 je prišlo do »anglosaške šentjernejske noči«. Angleški kralj Neodločnež ali tudi Nebogljenec je dal pomoriti vse Vikinge, ki so živeli na njegovem območju.

V desetem stoletju so začeli Angleži počasi potiskati Vikinge (tako so imenovali skandinavske trgovce in gusarje, ki so v devetem in desetem stoletju plenili po vsej Evropi) z Otoka. Kralj Edvard je bil pameten in preudaren vojščak, ki je svoje interesno območje obdajal s trdnjavami in močnimi vojaškimi posadkami. Ker so Vikinge v Angliji hkrati preganjali še Norvežani, je Edvardov sin Athelstan končno dobil nazaj izgubljena ozemlja. Oblast kraljev se je okoli leta 940 spet raztezala na Mercio, Northumberland, York in prostrane predele Danelawa. Athelstanova sinova Edmund in Edgar sta z uspehom nadaljevala preganjanje Vikingov in vladala kot zakonita suverena.

Ob koncu stoletja pa je bil britanski otok znova tarča silovitih napadov danskih roparskih pomorščakov. Gusarji Severnega morja so umetnost plenjenja med tem obogatili z novo različico: to je bil tako imenovani »danski novec.« Jadrali so od mesta do mesta in grozili prebivalcem, da jih bodo pobili, vendar pa so bili lahko »milostni« in so se dali podkupiti s srebrom in zlatom. Tako je moral London leta 994 kar čez noč zbrati 16 tisoč funtov srebra, da je odvrnil od sebe vikinško vojsko. Na prestolu je tedaj sedel slabič, Edgarjev sin – imenovali so ga Neodločnež ali Nebogljenec – ki je hotel svoje vojaške in politične neuspehe kronati s slavnim dejanjem. Na današnji dan leta 1002 je ukazal pomoriti vse Vikinge, ki so živeli na njegovem območju, kar so kasneje poimenoval »anglosaška šentjernejska noč«.

Imel pa je smolo, ker je bila med žrtvami tudi Gunhild, sestra vikinškega danskega kralja Svena Viličastobradca. Ta je odgovoril s krvavimi maščevalnimi pohodi, ki so zelo prizadeli Oxford in Cambridge. Deset let pozneje se je prikazal z velikanskim ladjevjem v ustju Temze. London je takrat uspešno ubranil njegov rojak Viking Torkil.

Sven Viličastobradec je zavzel Wessex in prisilil angleškega kralja k sramotnemu begu k normanskim sorodnikom. Tri leta pozneje, po Svenovi smrti, je bila celotna Anglija priključena kraljestvu danskega kralja Knuta Velikega, ki je Severno morje spremenil v dansko-vikinško zaprto morje.

Iskrice in izreki

Trener je človek, ki zna v soboto povedati, kaj se bo dogajalo v nedeljo, v nedeljo pa, zakaj se ni. (Jeff Rovin)

Vsak trenutek, ki ga ne porabimo za ljubezen, je izgubljen. (Torquato Tasso)

Previdnost je bogata, grda in stara devica, ki ji dvori nesposobnost. (William Blake)

Smeh ni greh

Fant in dekle sta pozimi za več dni najela planinsko kočo. »Cel teden bova sama v koči. Naredi načrt, kdaj bova smučala in kdaj bova delala kaj drugega,« vzklikne dekle. »Sem ga že. Smučala bova zadnji dan, ko se bova vračala v dolino, ostali čas pa bova počela druge stvari.«

Po desetminutni vožnji pripelje vlak iz predora. Ko se razsvetli, reče mož ženi: »Če bi vedel, da je tunel tako dolg, bi lahko delala nekaj lepega.« »Ali nisva?«