Norveška

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / sreda, 7. november 2018 / 16:49  

Tokrat sem izbrala izmenjavo z dijaki na račun počitnic. Pogosto se sprašujem, je to res potrebno, saj nas vendar v nič ne morejo prisiliti, to je vse naše dodatno delo, ki ga opravljamo ne vem komu v slavo in za kakšen višji cilj. Jasno je, da to počnem, ker je meni tako všeč, ker sem jaz zaradi tega drugačen učitelj in ob vsem, kar doživim, tudi drugačen človek.

Tretjič sem doživela Skandinavijo in vsakič me je obdarila s soncem. Narava, način življenja ljudi, njihovo razmišljanje in vse me zelo navdušuje. Naša partnerska šola je v Vossu, to je približno sedemdeset kilometrov vzhodno od Bergna. Izmenjujejo se dijaki kmetijske in naravovarstvene smeri in mene je predvsem zanimalo poučevanje aktivnosti zunaj, tako nekako bi prevedli tovrsten program.

Šolski program traja tri leta. Prvi dve leti imajo tri dni pouka na teden zunaj, v tretjem letniku imajo pretežno teorijo. Z zaključeno maturo se lahko vpišejo na univerzo in matura je enaka v vsej državi. To pomeni enaka matura, kot jo ima splošna gimnazija. Kako je to mogoče, sprašujem tamkajšnjo učiteljico. Zanimanje za vpis na to šolo je veliko in rezultati na maturi so zelo dobri. Veliko časa dijaki preživijo zunaj, v aktivnostih so povezani in delujejo v timu, morda se zato lažje učijo. Tri dneve na teden v šoli ne uporabljajo telefonov in druge elektronske navlake. Kaj počnejo zunaj? Jeseni se ukvarjajo z lovstvom. Dijaki, ki imajo izpit, prinesejo svoje puške. Kar ujamejo, tudi skuhajo.

Postavljali smo tabor v naravi. Kot neko taborniško ali skavtsko vas. Dogovorili so se z lastnikom zemljišča, pripravili načrt in skice, potem pa smo začeli postavljati ognjišče, lope, stranišče. Sekali smo drevesa, rezali in vlekli veje, kopali zemljo. To bodo počeli še parkrat in potem pustili tabor do poletja. Sodelujejo z gozdnimi vrtci, kjer izvajajo aktivnosti za otroke v teh vrtcih. Ti vrtičkarji so ves čas zunaj. Tudi spijo zunaj, šele ko je -20 °C, gredo noter. To je Norvežanom povsem normalno. Tudi dijaki so zunaj ob vsakem vremenu, ni problema, imamo ustrezno obleko, pripoveduje učiteljica. Pozimi smučajo na smučiščih in predvsem turno. Plezanju na umetni steni je bil namenjen cel dan prakse, še prej pa vozli in vezanje preprostih konstrukcij in nosil.

Stiki z učitelji so najbolj dragoceni. Ena od njih pripoveduje, da svojih otrok ne vozi na dopust z letalom. Preveč je gneče. Hoče jim pokazati lepoto domače dežele in narave, ki je popolna. Njen mož je pred leti, ko sem jo srečala prvič, delal na naftni ploščadi. Skrivnost norveškega visokega standarda je v nafti, vendar so njeni zlati časi že zdavnaj minuli. S čim bodo nadomestili to zlato jamo? Pravi, da z zelenim turizmom in visoko tehnološkim znanjem. Turistov, ki oblegajo Norveško, je vedno več, zlasti Azijcev. Za gospodarstvo je dobro, za naravo pa ne.

Tudi tokrat ugotavljam, da mi je bila Skandinavija z vremenom, ljudmi in programom več kot naklonjena.