Amalija Šimec, prva akademsko izobražena Tržičanka

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 5. november 2018 / 10:21  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (171)

V Tržiču se je 30. oktobra 1893 rodila zdravnica epidemiologinja Amalija Šimec, in sicer v hiši, ki jo domačini poznajo kot lekarno Bohuslava Lavičke. Bila je ena prvih akademsko izobraženih Slovenk in prva akademsko izobražena Tržičanka. Ko je bila stara šest let, so hišo prodali in se preselili v Ljubljano. Zaslovela pa je, ker je bila med prvimi organizatorji epidemioloških in higienskih ustanov v Sloveniji.

Medicino je študirala najprej na Dunaju do leta 1919, ko so morali po izgubljeni svetovni vojni vsi nenemški študentje zapustiti fakulteto. Odšla je na Češko in v Pragi leta 1920 z odliko diplomirala. Med študijem je delala med počitnicami na kirurgiji etapne bolnišnice v Ljubljani kot pomožna zdravnica in v vojni bolnišnici Gottfried von Preyer-Stiftung na Dunaju, dve leti pa studi v dunajskem otroškem sanatoriju. V letih 1921 in 1922 je na Dunaju specializirala iz bakteriologije in epidemiologije ter kot prva Knafljeva štipendistka opravila tečaj iz hematologije v Zagrebu in na Dunaju. Med letoma 1922 in 1925 je vodila prvo bakteriološko ustanovo v prosekturi splošne bolnišnice v Ljubljani.

Bila je tesna sodelavka higienika dr. Iva Pirca in mednarodnega utemeljitelja socialne medicine dr. Andrije Štamparja. S pomočjo Rockefellerjeve štipendije se je dve leti (1925–1926) izpopolnjevala v socialni medicini v ZDA in Kanadi. Nato se je kljub tamkajšnjim vabljivim ponudbam, zlasti profesorja Mihaila Pupina, vrnila v domovino. Pet let (1926–1931) je bila ravnateljica šole za zaščitne sestre v Zagrebu. Nato se je ponovno vrnila na Higienski zavod v Ljubljano, kjer je bila dve leti (1932–1934) šolska zdravnica, zatem pa je leta 1935 prevzela vodenje oddelka za socialno medicino. Od leta 1945 do upokojitve leta 1947 je bila načelnica oddelka za vrhovno sanitarno inšpekcijo na Ministrstvu za ljudsko zdravstvo.

Njeno delo je bilo izrazito pionirsko. Ustanovila je prvo bakteriološko-epidemiološko ustanovo v Ljubljani in leta 1923 tudi v Celju. Organizirala je prvi večmesečni socialno-zdravstveni vzgojni tečaj kot pripravo za socialno šolo za ženske in 14-dnevne strokovne nadaljevalne tečaje za medicinske sestre. Sestavila je načrte in predloge za dezinfekcijski zavod za ljubljansko bolnišnico. Pripravila je nov učni načrt iz higiene za srednje šole. Borila se je za gradnjo delavskih stanovanj v Trbovljah, kjer so pod njenim vplivom zgradili 120 stanovanj.

Leta 1922 se je pri raziskovalnem delu okužila s klicami čiste kulture tifusa. Ta okužba ji je povzročila trajno okvaro srčne mišice. Umrla je 21. oktobra 1960.

Zanimivi Gorenjci in dogodki dežele Kranjske:

V Kranju se je 29. 10. 1813 rodil zdravnik kirurg Tomaž Pirc. Ko so v Kranju ustanovili narodno stražo, je postal vojaški zdravnik, dr. France Prešeren pa baje vojaški sodnik. Leta 1850 se je Pirc preselil v Tržič, kjer je kot okrajni ranocelnik deloval do svoje smrti.

V Žireh se je 1. 11. 1748 rodil jezikoslovec in pesnik Martin Naglič. Bil je član komisije za revizijo prevoda Svetega pisma in je leta 1781 postal član obnovljene Akademije operozov.

V Radovljici se je 1. 11. 1849 rodil slovenski podobar in konservator Janez Vurnik mlajši. Po očetovi smrti 1889 je prevzel delavnico, ki je pod njegovim vodstvom zaslovela kot zasebna šola za cerkveno umetnost.