Okno v svet

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Tržiški glas / sreda, 31. oktober 2018 / 07:32  

Če je katero mesto imelo takšen slogan, je bil to Trst. Ker sem tam lahko preživela nekaj dni s kolegi iz Celovca in Trsta, so mi precej drugačen pogled na Trst danes podali domačini. Okno v svet za slovensko in italijansko zaledje in za celotno Habsburško monarhijo. Trst je naš, je bila znana parola, in vse do leta 1954 se ni vedelo, čigav bo. Ostal je v Italiji, v njem pa tudi slovenska manjšina. Po tem, ko je meja postala ločnica med dvema ideološkima svetovoma, smo Slovenci hodili v Trst kupovat blago, ki ga doma ni bilo: kavbojke, kavo, kolesa, mandarine, otroške vozičke, orodje in pač vse, kar smo lahko pripeljali čez mejo. Zagotovo se je vsakemu izmed vas ob nakupih v Italiji in Avstriji na meji zgodilo kaj nepredvidljivega. Sedaj pa opazim, da je Celovec »vas« v primerjavi z Ljubljano.

Kaj mi pripoveduje kolegica iz Trsta, ki je tam rojena, tam vzgojena, tam dela, vendar ima slovensko in italijansko državljanstvo!? Vedno bolj jo moti dejstvo, da se v Italiji vse dogaja počasi, kar se domeniš, nič ne drži, vsi so apatični. Takole pripoveduje: Zjutraj čakam na okencu za nakup vozovnice za tramvaj. Ob osmi uri uslužbenec obesi listek na okence, sem na kavi. Kako je to mogoče, ljudje morajo v službo?! Stopi do vodje postaje in ta ji reče, naj se ne vznemirja, bo že. Vse uradništvo je počasno, povsod je gneča, polno je priseljencev, kar se dogovoriš, le redkokdaj tudi drži. Ne boste verjeli, kolegica hodi na telovadbo v Sežano, prav tako po nakupih. Deset minut vožnje je do Sežane. In kaj jo tam pritegne? Telovadnica je manjša, ljudje so prijazni, voditeljica je strokovnjakinja in supermarketi so enaki kot v Trstu. Ne morem verjeti, od nekdaj smo mi hodili v Trst, sedaj pa Tržačani prihajajo k nam, ker je tukaj večji red in mir. Veliko podjetnikov sedeže svojih podjetij seli v Celovec in tudi v Slovenijo, ker so ugodnejši pogoji poslovanja. In največje začudenje, neka druga učiteljica je zapustila staro stanovanje svojim otrokom, sama pa se je preselila v novega. Kje si ga je omislila? V Sežani. Cene nepremičnin so enake kot v Trstu, je že nekoliko starejša in bolj ji ustreza red in mir v Sloveniji kot kaos in gneča v Trstu.

Kako sem bila presenečena in hkrati ponosna. Sama vedno in povsod govorim, da živimo v najlepši državi na svetu, kjer so pogoji in možnosti za življenje zares ugodni. Zadnje čase tudi v dnevnem časopisu zasledim članke, v katerih napišejo o življenju v Sloveniji celo kaj pozitivnega, ne le kritike. Da je kakovost življenja velika, če upoštevamo bližino morja in goric, hribov in gozdov, možnost uživanja zdrave hrane, čiste vode, varnosti, dobrega šolstva, zdravstva, čeprav poslušamo le o škandalih. Zagotovo je ena od prednosti mednarodnih izmenjav ta, da se bolje zavedamo svojega dela, da bolj cenimo lastno deželo. Bodimo njeni aktivni ustvarjalci, ne le pasivni kritiki.