Internist, ki je ozdravil bolnišnico

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 29. oktober 2018 / 10:29  

Splošna bolnišnica Jesenice je prva med petnajstimi slovenskimi bolnišnicami, vključenimi v sanacijo, ki od ministrstva za zdravje pričakuje sklep o zaključku sanacije. Bolnišnica posluje pozitivno, stare obveznosti so poravnali, račune plačujejo v rokih. Direktor Janez Poklukar, sicer zdravnik internist, ki bolnišnico vodi od leta 2014, je pred kratkim nastopil svoj drugi mandat. Z opravljenim delom je zadovoljen, v prihodnost se ozira s smelimi načrti. Med glavnimi bo izgradnja nove regijske bolnišnice. Direktor Poklukar kljub vodenju bolnišnice enkrat tedensko še vedno dela v kardiološki ambulanti, nedavno pa je postal tudi oče petega otroka.

Bolnišnica že četrto leto posluje tekoče pozitivno, račune plačujete v predpisanih rokih, stare obveznosti ste poravnali. Skratka, sanacija je zaključena?

»Tako je, četrto leto poslujemo pozitivno in tudi kumulativno imamo presežek prihodkov nad odhodki. Pogledali smo bilance za trideset let nazaj in bolnišnica nikoli doslej ni imela kumulativnega presežka kot danes. Tudi poslovni izid v prvih devetih mesecih je bil pozitiven in načrtujemo, da bomo tako tudi zaključili leto. Res pa je, da formalno sanacija še ni zaključena. Vsekakor upam in si želim, da bodo konec leta tudi formalno potrdili, da smo prva bolnišnica, ki je uspešno zaključila sanacijo.«

Lahko napoveste, kakšen bo poslovni izid konec leta?

»Dejstvo je, da bolnišnice in dobiček ne gredo skupaj. Bolnišnice so javni zdravstveni zavodi in kot takšni zavezani zakonu o zavodih, ki pravi, da morajo poslovati uravnoteženo in da mora izgubo pokrivati ustanovitelj. Koliko bomo torej na koncu leta pozitivni? Cilj je čim manj, je pa težko čisto točno napovedati, ker končni obračun dobimo šele v začetku februarja. Skratka, bolnišnice ne morejo in ne bi smele delati dobička, ampak morajo sredstva namenjati nazaj v zdravstveno dejavnosti, v stimulacijo kadra, infrastrukturo in opremo.«

Med glavnimi načrti v novem mandatu, ki ste ga pravkar nastopili, bo gradnja nove regijske bolnišnice.

»Dejstvo je, da zaradi prostorske utesnjenosti na sedanji lokaciji in zaradi sedemdeset let stare infrastrukture ni več mogoče zagotoviti razvoja stroke. Edina rešitev za razvoj stroke in doseganje zadostne količine storitev, s katero bi pokrivali regijo, je gradnja nove regijske bolnišnice. Pripravljamo idejno zasnovo, cilj pa je, da je zgrajena do leta 2025.«

Je že znana lokacija? Vemo, da si na Jesenicah močno prizadevajo, da bolnišnica ostane pri njih, lokacijo so ponudili v Radovljici ...

»Nova regijska bolnišnica mora biti nekje med Jesenicami in Kranjem. Stroka pravi, da za svoj razvoj potrebuje novo bolnišnico, lokacija zanjo pa ni pomembna. To je tudi glavno sporočilo. Vemo, da pomemben del Gorenjcev na storitve sekundarnega nivoja odhaja v Ljubljano in tam polni že tako prenapolnjene čakalne vrste. Z novo bolnišnico lahko za deset do petnajst odstotkov razbremenimo Ljubljano. Če se primerjamo z ostalimi regijami, vse štiri gorenjske bolnišnice za zdravstvene storitve v regiji letno prejmejo 67 milijonov evrov. Glede na število prebivalcev, ki jih je okrog 200 tisoč, pa bi morali dobiti nekaj čez sto milijonov evrov. Vsako leto torej regiji manjka za več kot 40 milijonov evrov zdravstvenih storitev, ki se opravijo v drugih regijah. Nova bolnišnica bi prinesla nova delovna mesta, gospodarski zagon, ob slabi demografski sliki zgornje Gorenjske pa je to tudi priložnost, da mladi ostanejo v domači regiji. Pa še en vidik je pomemben: na Gorenjskem je čedalje močnejša gospodarska panoga turizem. Brez ustreznega zdravstva pa se bo turizem razvijal bolj klavrno ...«

Imate izračune, koliko bi nova gorenjska bolnišnica stala?

»Ocenjujem, da naj bi stala 200 milijonov evrov, kar ni veliko, upoštevajoč, da se bo gradila pet do šest let. Prav tako to ni veliko z vidika javnih sredstev, ki smo jih vložili v bančno luknjo. Je pa dejstvo, da je treba pretehtati tudi potencialne druge možnosti financiranja, ne zgolj proračunskih; lahko so to evropska sredstva, kak model javno-zasebnega partnerstva ...«

Kaj pa gradnja nove regijske bolnišnice pomeni za sedanjo lokacijo bolnišnice na Jesenicah?

»To nikakor ne pomeni, da na Jesenicah ne bo zdravstvene dejavnosti na bolnišničnem nivoju. Ti prostori so prav gotovo ustrezni za določene zdravstvene storitve, predvsem za storitve negovalne bolnišnice in rehabilitacije, ki ju Gorenjska nima. Potem je tudi še paliativna dejavnost, ki smo jo pri nas začeli razvijati kot prvi v državi. Začeli smo z določenimi aktivnostmi, da bomo za razvoj omenjenih dejavnosti nudili ustrezno infrastrukturo. Tako je v načrtu predvsem energetska in požarna sanacija stavb, ki bo na dolgi rok omogočila, da bo zdravstvena dejavnost lahko ostala na tej lokaciji.«

Ste se na temo gradnje nove regijske bolnišnice že pogovarjali z novim ministrom za zdravje?

»Z ministrom za zdravje sem se neformalno že srečal, a na sestanku sva govorila predvsem o problemu garažne hiše in parkirišč ob bolnišnici, kjer čakamo na odločitev višjega sodišča. Želim in upam, da se bo zadeva čim prej razrešila, in to po mirni poti. Glede gradnje regijske bolnišnice pa sva se z ministrom dogovorila, da bo o tem tekla beseda na enem od naslednjih srečanj. Ideja se ministru zdi zanimiva.«

Omenili ste paliativno oskrbo, vaša bolnišnica na tem področju orje ledino, saj ste postavili prvi mobilni paliativni tim v državi.

»Gre za eno od prvih oblik integrirane zdravstvene oskrbe, ki pacientu prinaša boljšo oskrbo in višjo kakovost življenja, predvsem pa je pomembno, da pacient lahko ostane v domačem okolju. Z mobilnim paliativnim timom kroničnim pacientom zagotavljamo vse storitve, ki jih ti potrebujejo. Delo mobilne enote je neprecenljivo, saj bi sicer te paciente morali hospitalizirati. Ob spremenjeni demografski in epidemiološki sliki, ko se prebivalstvo stara, starost pa prinaša vse več bolezni, zlasti kroničnih in raka, vseh teh pacientov ne bomo mogli hospitalizirati. Za vse te paciente ni dovolj bolnišničnih postelj. Tudi to je eden od argumentov za nadaljnji razvoj paliative in novo bolnišnico.«

Eden večjih problemov, s katerim se soočajo vse slovenske bolnišnice v zadnjem obdobju, so kadri. Kako je s tem pri vas?

»V slovenskem zdravstvu primanjkuje tako kadra zdravstvene nege kot tudi medicinskega kadra. Zdravnikov primanjkuje predvsem na področju anesteziologije, radiologije, oftalmologije, urologije … Dejstvo je, da smo dokaj nefleksibilni pri možnosti pridobivanja teh strokovnjakov iz tujine, saj postopki nostrifikacije trajajo tudi dve leti in več. Še zahtevnejši pa so postopki pri diplomiranih medicinskih sestrah, saj njihov poklic nima statusa deficitarnosti.«

Glavni problem, zakaj medicinske sestre odhajajo, je v prenizkih plačah in preveliki obremenjenosti, mar ne?

»Problem bolnišnic je v tem, da je leta 2008 zakon o sistemu plač v javnem sektorju medicinskim sestram odvzel številne dodatke oziroma jih znižal, predvsem za delovišča, ki se izvajajo 24 ur na dan. V naši bolnišnici imamo na področju zdravstvene nege takšnih delovišč okrog štirideset, v zdravstvenih domovih (če odštejemo reševalce) samo eno, pri koncesionarju pa nobenega! Plače zaposlenih pa so povsod enake. Tako dodatek za izmensko delo na izhodiščno plačo v neto znesku za delovno mesto srednja medicinska sestra v negovalni enoti znaša 0,40 evra na uro, za delovno mesto diplomirana medicinska sestra v negovalni enoti pa 0,55 evra na uro. Dodatek za nočno delo na izhodiščno plačo v neto znesku pa za delovno mesto srednja medicinska sestra v negovalni enoti znaša 1,73 evra na uro, za delovno mesto diplomirana medicinska sestra v negovalni enoti pa 2,37 evra na uro. Glede na to ni čudno, da so se medicinske sestre pripravljene odpovedati znesku, ki ga dobijo z dodatki, samo da ne bi bile razpisane v popoldansko in nočno službo. Moti me, da sindikat zdravstvene nege ne zahteva ločenega, bistveno višjega dviga plač za srednje in diplomirane medicinske sestre v bolnišnicah, ki delajo v negovalnih enotah in na deloviščih, ki se izvajajo 24 ur na dan, vse dni v letu. Ta razlika bi po mojem mnenju morala biti dvajsetodstotna.«

In zato medicinske sestre odhajajo, tudi za tekoči trak ...

»Srednja medicinska sestra, ki v bolnišnici dela od 7. do 15. ure, dobi okrog 700 evrov neto plače. Tista, ki dela 24/7, vse praznike in konce tednov, zasluži okrog 880 evrov neto. Diplomirana medicinska sestra, ki dela v turnusu, pa zasluži 1100 evrov neto. To je tisto, kar jih premalo stimulira, da bi ostale v bolnišnici. Slabo so plačane, poleg tega pa vsak odhod pomeni dodatno obremenitev za druge. To vodi v spiralo, ki lahko pripelje do zloma sistema. Zato odhajajo v zdravstvene domove in h koncesionarjem, kjer se v petek ob 15. uri vse ustavi … In drži, ker so plače tako slabe, medicinske sestre odhajajo tudi v službe v trgovske centre, za tekoči trak, v industrijo, kjer povsod zaslužijo več ...«