Ustanovitelj in direktor Meborja Boris Mesec z ženo in sinovi, ki tudi vsi delajo v družinskem podjetju. / Foto: Tina Dokl

Po Meborju poimenovali deklico

Na tračnih žagah podjetja Mebor iz Železnikov, letošnje gorenjske gazele, les žagajo po vsem svetu, tudi v odročnih območjih Papue Nove Gvineje, kjer so po njihovem stroju poimenovali celo novorojeno deklico.

»Na naših tračnih žagah žagajo v glavnem ves les, ki raste po svetu. V Evropi je les sicer precej podoben, ko pa greš v Afriko ali Južno Ameriko, je tam hlodovina ogromnih debelin, les pa je zelo trd in so povsem drugi pogoji za rezanje. Za naročnika na Tajskem na primer zdaj izdelujemo žago za kavčukovec, ki je spet zelo poseben les. To seveda tudi za nas kot proizvajalca žag predstavlja kar precejšen izziv.«

Družinsko podjetje Mebor iz Železnikov so pred tednom dni na Bledu razglasili za gorenjsko gazelo leta 2018 in se bo prihodnji teden potegovalo za naziv slovenska gazela oz. najboljše hitro rastoče podjetje v Sloveniji, ki ga že vrsto let izbira časopisna hiša Dnevnik. Podjetje Mebor, ki ga je Boris Mesec ustanovil leta 1991, danes izdeluje vrhunske stroje za primarni razrez lesa in tudi celovite avtomatizirane linije za razrez lesa, kar 95 odstotkov izdelkov pa prodajo v tujini. »Svoje žage oblikujejo po potrebah kupca: cilj podjetja je strankam dostaviti hitrejšo žago, ki potrebuje manj sredstev za delovanje, in pri tem biti med konkurenti najbolj inovativni. Osredotočenost na dve bistveni funkciji podjetja, trženje in inoviranje, se odraža v dinamični rasti,« so v Dnevniku utemeljili izbor Meborja za letošnjo gorenjsko gazelo. Preden se posvetimo pogovoru z ustanoviteljem in direktorjem podjetja Borisom Mescem, poglejmo še nekaj pomembnih številk. V Meborju so prodajo v zadnjih petih letih podvojili na lanskih 12 milijonov evrov, ob tem so ustvarili 1,85 milijona evrov dobička. Dodana vrednost je znašala 98.500 evrov na zaposlenega.

Boris Mesec, leta 2011 ste postali obrtnik leta, zdaj so vaše podjetje razglasili za gorenjsko gazelo. Kako gledate na ti priznanji?

»Obakrat smo bili zelo počaščeni, da smo bili v tako dobri konkurenci izbrani za najboljše. Priznanja gorenjska gazela zagotovo nismo pričakovali in smo ga zelo veseli. Zagotovo nam bo nagrada dala še dodaten zagon in motiv, da podjetje in svoje izdelke še naprej nadgrajujemo. Moram pa ob tej priložnosti poudariti, da je ta nagrada rezultat dobrega dela vseh zaposlenih, ki so zelo motivirani in delavni.«

Kako se je vaše podjetje spremenilo od leta 2011, ko ste bili obrtnik leta?

»V teh letih smo zelo zrasli. Vmes, bilo je pred petimi leti, smo se s Svetega Lenarta tudi preselili v poslovno cono v Železnikih. Prostore smo povečali z dobrih 3000 na 10.000 kvadratnih metrov. Število zaposlenih smo od tedaj potrojili; leta 2011 nas je bilo v podjetju dvajset, danes nas je že šestdeset. Tudi promet nam je izjemno narasel.«

Ko ste leta 1982 izdelali prvo žago za domače potrebe, najbrž niste slutili, kam vas bo to pripeljalo. Ali ste morda tedaj že razmišljali, da bi si lahko služili kruh z izdelavo žagarskih strojev?

»Tako je, prvo žago sem izdelal pred 36 leti. Oče je imel kmetijo, je pa tudi žagal. Žaga je bila stara, počasna, delo na njej je bilo izjemno težko. Tako je prišlo do ideje, da naredimo novo tračno žago, ki bo očetu olajšala delo. Iz te ideje je tako nastala moja prva žaga. Malo sem si takrat sicer že predstavljal, da bi lahko izdelal še kakšno žago, niti v sanjah pa si nisem zamišljal, da bo iz tega zraslo tako veliko podjetje.«

Večkrat ste že poudarili, da večino dobička namenjate investicijam. Ko ste pred dobrim letom zadnjič spregovorili za Gorenjski glas, ste napovedali izvedbo milijonske investicije v vašo proizvodnjo. Ste jo že realizirali?

»Smo. Gre za nov laser za razrez pločevine z avtomatskim doziranjem, ki zdaj že obratuje. Moram reči, da nam je v veliko pomoč in smo z njim zadovoljni. Letos z investiranjem nadaljujemo, saj povečujemo prostore v Železnikih.«

Lanski rezultati poslovanja so znani, kako pa vam kaže letos? Se trend rasti nadaljuje?

»Trenutno so v gospodarstvu zelo dobri časi, kar se seveda pozna tudi pri našem poslovanju. Lani smo imeli več kot 25-odstotno rast prodaje, letos pa tudi zelo dobro kaže. Do konca leta sta še dva meseca in pol, a lahko rečem, da bo rast podobna lanski. Tudi za naprej so obeti dobri, lahko smo optimistični.«

Kaj najbolj poganja vašo rast? Naročila iz tujine ali tudi posli v Sloveniji?

»Daleč največ naročil seveda dobimo iz tujine, a tudi slovenski trg postaja vse pomembnejši. Če se povrneva v leto 2011, ko smo bili obrtniki leta, je slovenski trg predstavljal do pet odstotkov naše prodaje, zdaj pa deset odstotkov. Zdaj smo se uveljavili tudi doma in zasedamo že deset odstotkov domačega trga. Pozna se torej, da je v Sloveniji neki optimizem v žagarstvu, ki se kar dobro razvija. Seveda pa moram poudariti, da ne bi uspešno poslovali, če ne bi ves čas veliko vlagali v razvoj in inovacije. Vsako leto kupimo nekaj novih strojev, saj si brez dobrih strojev v naši panogi težko konkurenčen in ne bi nikoli postali takšno podjetje, kot smo. Iz firme torej jemljemo zelo malo in veliko večino dobička raje vlagamo nazaj v proizvodnjo.«

Sodite med vodilne proizvajalce žag za primarni razrez lesa. Kateri so vaši najpomembnejši trgi?

»Evropa je naš največji trg, a oziramo se tudi po drugih trgih. Veliko prodamo v Rusijo, za nas so zelo zanimivi tudi afriški in azijski trg, Severna in Južna Amerika … V zadnjem obdobju naredimo tudi žago na ključ. Odvisno od potreb kupca, kaj in koliko bi rad žagal, zadevo sprojektiramo in postavimo od začetka do konca. Začeli smo z majhnimi žagami za kmete, zdaj pa izdelamo tudi tako velike žage, kot smo jo v Sibiriji, na kateri razrežejo po tisoč 'kubikov' lesa na dan.«

V Papui Novi Gvineji menda živi deklica, ki nosi ime po enem od vaših strojev?

»Tako je. Kmalu bo deset let od tega, ko se je rodila in so jo poimenovali Meborlin. Žal smo v zadnjem času z njo izgubili stike, pred tem pa smo ji bili nekaj časa nekakšni botri. Jaz sicer nisem bil nikoli tam, bil pa je moj sin Simon, ki je vodja prodaje v našem podjetju. Na njihovem območju je investiral nizozemski kupec, za katerega smo postavili žagalno linijo. Gre za zelo odročne vasi, kjer živijo preprosti in prijazni ljudje, ki so bili zelo hvaležni, da so na ta način prišli do služb. Po naključju se je ravno tedaj, ko smo postavljali žago, v vasi rodila deklica in so jo iz navdušenja poimenovali kar po našem stroju.«

To je verjetno ena najbolj nenavadnih lokacij, kamor ste prodali žago. Menda ste žagalno linijo postavili tudi amišem v ZDA?

»Res je, to je še ena zanimiva zgodba. Tudi oni so zelo zanimivi ljudje, z veseljem smo delali z njimi, čeprav je šlo za zelo zahteven projekt, ker ne uporabljajo elektrike. Zanje smo tako izdelali tračno žago na hidravlični pogon.«

Kot ste že omenili, svoje žage prodajate po vsem svetu, kjer raste tudi zelo različen les. Kako zahteven izziv je to za vas?

»Na naših tračnih žagah žagajo v glavnem ves les, ki raste po svetu. V Evropi je les sicer precej podoben, ko pa greš v Afriko ali Južno Ameriko, je tam hlodovina ogromnih debelin, les pa je zelo trd in so povsem drugi pogoji za rezanje. Za naročnika na Tajskem na primer zdaj izdelujemo žago za kavčukovec, ki je spet zelo poseben les. To seveda tudi za nas kot proizvajalca žag predstavlja kar precejšen izziv, saj nam take vrste lesa niso bile poznane in smo imeli predvsem na začetku kar nekaj težav. Ogromno prilagoditev je torej treba narediti, da so naše žage primerne tudi za takšne vrste lese.«

Kaj je sicer težje: izdelati vrhunsko žago ali jo znati prodati?

»To je zelo povezano. Zelo dober izdelek je precej lažje prodati kot slabega, a po drugi strani tudi velja, da če nimaš dobre prodaje, ti tudi še tako vrhunski izdelek ne pomaga. Zagotavljati pa je treba tudi kakovosten servis. Večkrat pravim, da je stroj kot otrok. Ko ga enkrat narediš, moraš zanj skrbeti, dokler ni polnoleten. Enako velja za žage, saj je treba skrbeti za rezervne dele, servis …«

Mebor je družinsko podjetje. Kateri družinski člani so že vpeti vanj?

»Res smo pravo družinsko podjetje. Sam sem še vedno direktor, ravno zdaj pa urejamo družinsko ustavo in se dogovarjamo o nasledstvu. V podjetju delajo tudi ostali družinski člani. Žena poskrbi za meni najtežje delo – papirologijo. V podjetju je bil od vsega začetka zaposlen tudi moj brat, ki se je zdaj upokojil. Tudi sinove smo postopoma vključili v delo, kakor so pač rasli. Najprej se je zaposlil najstarejši sin Uroš, ki ob proizvodnji skrbi še za razvoj, srednji sin Simon je vodja prodaje, najmlajši Gregor pa je ravnokar magistriral in se je tudi že vključil v delo.«

Oddajte svoj komentar

Kranj -7°

pretežno jasno
vlažnost: 92 %
veter: S, hitrost: 11 km/h

-8/6

sreda

-6/7

četrtek

-4/7

petek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

OBVESTILA / Preddvor, 31. januar 2024

Telovadba, angleška urica, ustvarjalna delavnica

IZLETI / Kranj, 1. februar 2024

Planinsko-pohodniški izlet DU Kranj

PRIREDITVE / Milje, 2. februar 2024

Ljudsko petje v Hiši čez cesto

DELAVNICE / Jesenice, 2. februar 2024

Brihtina pravljična dežela

OBVESTILA / Preddvor, 2. februar 2024

Telovadba, angleška urica, ustvarjalna delavnica

IZLETI / Kranj, 3. februar 2024

Na Lepenatko

IZLETI / Kranj, 10. februar 2024

Po sledeh kulture: Od Komende do Kamnika

IZLETI / Kranj, 15. marec 2024

Pohodna Andaluzija

 

 
 

 

 
 
 

Ljudske obveznice v začetku februarja / 14:31, 27. januar

Spomnil bi na ukradene izničene obveznice in delnice za časa vlade Alenke Bratušek. To je blo čist ajnfoh, po sistemu dons maš, jutr pa te n...

Predstavili največje projekte / 08:40, 26. januar

O širitvi OŠ Antone Janše še vedno nič. Pozabljeni od občine in sveta. Prejšnje in sedanje vodstvo OŠ ni sposobno zlobirati prepotrebno širitev šole.

Največ kršitev v Mavčičah / 07:57, 24. januar

Merilno mesto v Stražišču (Škofjeloška) je namenjeno le in zgolj inkasantstvu. Lokalna skupnost si že leta prizadeva za ureditev krožišča na...

Volk v dolini Kokre / 14:09, 23. januar

V gozdu oz. divjini je volk avtohtona vrsta, koza ali ovca pač ne..

V Dražgošah poziv k miru / 14:02, 23. januar

Ne podpiram ne komonistov ne domobrancev, je pa vedno bolj jasno, da so že takrat za vsem stali židje..
Moše Pijade, Kardelj, Rupnik itd..

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 13:54, 23. januar

Dežman, podatki o priseljevanju po obdobjiih so dostopni na spletu, javno!
Sicer pa ja, reakcija tipičnega SDS betonerja..Šiptar nikoli nič kriv ker, kOmOnisti, mediji, Srbi, Kučan..

V Dražgošah poziv k miru / 11:07, 22. januar

Zgodovinar Premk pravi, da so revolucionarji zmagali v Dražgošah, ker jih Nemci niso ujeli. Njegova izjava v oddaji na Planet TV. Zato v Dra...