Odmevne posledice posledic

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Vodice / sobota, 13. oktober 2018 / 15:40  

V domačem filmu Posledice, ki prihaja na reden spored slovenskih kinematografov 18. oktobra, lahko v eni od vidnejših vlog spremljamo tudi karizmatičnega rdečelasca – Tržičana Gašperja Markuna.

Posledice so prvenec scenarista in režiserja Darka Štanteta. Film pripoveduje zgodbo 18-letnega Andreja, ki se mora, ko pristane v vzgojnem zavodu, začeti boriti za svoje mesto v skupini varovancev pod vodstvom Željka, ki ga vzame pod svoje okrilje. Pod pritiskom novega okolja mora hkrati poskrbeti, da njegova skrivnost ne pride na plan … Film je na jesenskem 21. Festivalu slovenskega filma prejel kar štiri vesne: Darko Štante za najboljšo režijo, Matej Zemljič za najboljšo glavno moško vlogo, Timon Šturbej za najboljšo stransko moško vlogo, film pa je prejel še vesno za najboljši celovečerni film po izboru občinstva ter nagrado žirije filmskih kritikov in kritičark FIPRESCI Slovenija.

Posledice so svojo pot izjemno uspešno začele na mednarodnem filmskem festivalu v Torontu, kjer je bila tudi svetovna premiera filma. Pred kratkim so gostovale v Miskolcu na Madžarskem, po Londonu film 18. oktobra prihaja na redni spored slovenskih kinematografov.

V filmu poleg že omenjenih dveh protagonistov tretjega fanta v filmu – tretjo glavno vlogo, bi lahko rekli – igra Gašper Markun, 24-letni Tržičan, ki je nedavno diplomiral na Fakulteti za socialno delo in ga poleg igre neizmerno veseli še režija. Morda je željo po igri, kot kaže pa tudi talent, podedoval po svoji prababici Dorci Kralj, tržiški pesnici, pevki in igralki.

Bela gospa in DokumenTRATE

Gašper sicer živi v Ljubljani, kamor se je preselil, ko se je vpisal na fakulteto. Pred tem je obiskoval dramsko gimnazijo v Novi Gorici.

»Ko sem se odločal za srednjo šolo, je bila ta edina, ki je imela poleg rednega programa poudarek na umetnosti in igri. Prvotno me je veselila igra. Z njo sem se prvič srečal kot igralec v filmu Življenje kot v filmu, kjer sem imel stransko vlogo; leta 2007 pa sva s sestro Doro Markun zaigrala v celovečernem filmu RTV Bela gospa. Tu sem se tudi prvič v večji meri srečal s filmskim setom, kar me je začaralo. Od takrat gojim posebno strast do filmskega ustvarjanja. V času srednje šole pa sem se začel zanimati tudi za filmsko režijo.«

Ker ni bil sprejet na filmsko režijo na ljubljansko Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), se je vpisal na Fakulteto za socialno delo, kar je bila njegova druga izbira. Ni pa še opustil misli, da bo enkrat študent filmske režije. »Sem energičen človek z ogromno empatije. Študij socialnega dela mi je razširil pogled na družbo in svet, kar je čutiti v mojih filmih.«

Njegov film DokumenTRATE ali Lepi trenutki v težkih časih je pravzaprav nastal kot diplomsko delo. Ustvarila sta ga skupaj s sošolcem Renatom Švaro. »Film dokumentira tedenski tabor na gradu Cmurek v Tratah. To je edina ustanova, psihiatrična bolnišnica, ki je bila v vseh teh letih pri nas skozi proces dezinstitucionalizacije zaprta. Norišnica, kot ljudje radi rečejo, se je zaprla in poskrbela za drugačno reševanje skupnosti. Film se dotika teme dezinstitucionalizacije in dokumentira tabor, kjer prek srčnih trenutkov spremljamo ljudi, ki se jih drži nalepka duševni bolnik – namesto pacienti so bili en teden umetniki. Film je bil doslej prikazan na mednarodnem festivalu dokumentarnega filma Dokudoc, Festivalu Kino Otok ter Canberra Film Festivalu.«

Blizu mu je tudi lepota fotografije. Rad fotografira, se pa velikokrat znajde tudi na drugi strani fotografskega objektiva – kot model, igralec, zgolj Gašper. Rad tudi potuje. V Indiji je na primer preživel mesec dni. Gojil je željo, da bi se srečal s kulturo, državo, hkrati pa je želel preizkusiti samega sebe – v smislu, ali je sploh zmožen preživeti toliko časa sam s seboj. Zadnji dve leti veliko dela z ljudmi, osebami z ovirami, ljudmi na vozičku. Na začetku je bil njihov osebni asistent, danes je prijatelj. Kot mladinski delavec deluje pri Mladih zmajih. Dela tudi kot natakar in biljeter v Kinodvoru. Smeje pove: »Trgam karte, gledam filme in zato sem plačan, kar me izjemno veseli.«

Gašperja lahko vidimo še v kakšnem filmu, v oči pa nam je padel tudi v videospotu Ansambla Saša Avsenika za pesem Vsak dan je lep. Precej je aktiven na komercialnem področju, snema reklame, dela tudi za tuje trge. Ve, da je s svojim nežnim, a vseeno karakternim videzom dečka na meji z moškim – poseben; in ustvarjalci, ki iščejo točno to, ga poiščejo sami. Za film Posledice pa je bil izbran na avdiciji.

Njegov lik je Niko

»Filmska zgodba se vrti okoli Andreja in njegovega bivanja v vzgojnem zavodu, v katerem je pristal precej po neumnosti – ker je kadil travo, ni hodil v šolo … V zavodu spozna gojence, ki imajo za razliko od njega za seboj že huda kriminalna dejanja. Tako je postavljen pred dilemo, kako naj v novi družbi ostane zvest samemu sebi,« razlaga Gašper. »Moj lik je Niko, eden od gojencev v vzgojnem zavodu. Zelo kompleksen lik s problematičnim ozadjem, kakor vsi drugi fantje v zavodu.« Ko si je Gašper v glavi in na papirju ustvarjal lik fanta, ki ga igra v Posledicah, je črpal iz realnega okolja – tudi jezik; iz okolja, ki ga pozna. So mu pa prav prišle življenjske izkušnje, sploh ker se je kot študent socialnega dela z različnimi vzorci čustvenih in vedenjskih težav že srečal.

Vsestranski Gašper

Za Gašperja tisti, ki ga poznajo, pravijo, da je vsestranski. Sam meni, da vse, česar se loti, spelje stoodstotno. Pravi, da je snemanje filma, kot so Posledice, po eni strani velika odgovornost, po drugi pa moraš zasebno življenje dobro organizirati. Ima srečo, da je film pravzaprav njegov hobi in tako predstavlja velik del njegovega zasebnega življenja. Ugotavlja, da se trenutno še ne zaveda posledic Posledic, saj je film zelo javno izpostavljen, tako da še ne ve točno, kam ga bo vodila prihodnost. Služba? Poigrava se tudi s to idejo, a ker ga filmska umetnost tako zelo privlači, se je odločil, da bo času pustil čas; da vidi, kako se bodo stvari odvile v nadaljevanju.