Veliko srce

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / četrtek, 11. oktober 2018 / 08:40  

V petek je Kranj obiskalo približno pet tisoč dijakov in osnovnošolcev, ki so na osrednjem stadionu postavili veliko živo srce. Srce z namenom biti bolj srčni, boljši ljudje, si med seboj pomagati, sprejemati, deliti izkušnje in medsebojno bogastvo, sočutje, naklonjenost in radost. Ta ideja je nastala lani v Tržiču, kjer so na tamkajšnji osnovni šoli povezali mesto in institucije v njem. In tako so idejo razširili na Gorenjsko. Poznam glavnega in idejnega vodjo tega dogodka in vem, kaj vse lahko naredi en človek s pozitivnimi mislimi, energijo in voljo. Dogodek je v celoti neprofiten in so ga izvedli zgolj z nujnimi stroški. Mnogo vpletenih, od zdravstvenih domov do policije, šolskih svetovalnih služb in drugih, je delo opravilo prostovoljno. Tako prireditev je treba varovati. Ko je organizator prišel do vodje ene od varnostnih služb in prosil, ali bi varovanje na tej prireditvi opravili brezplačno, ga je odgovorni debelo pogledal in mu odgovoril: »Ti pa si model, kar zastonj naj to delamo.« Ob koncu je priznal, da se je zaradi tega tudi sam spremenil in mu ni žal, da so delo opravili brezplačno. Eden od uslužbencev na stadionu je dejal, da bodo vso travo poteptali, kaj se grejo, češ da je to zopet ena od mnogih bedarij. Na koncu je bil s svojo vnukinjo na sredi živega srca in užival. Opravičil se je organizatorju za nezaupanje in grde misli, ko ga je prosil za pomoč. Učenci in dijaki so napisali več kot pet tisoč misli za boljši svet, strpnejšo družbo, pogumnejše ljudi. Za ljudi, ki bodo znali stopiti skupaj in si pomagati, biti drug do drugega sočutni, potrpežljivi in prijateljski. Dogodka se je udeležil tudi predsednik Pahor, ki je bil vidno navdušen in zadovoljen. To je tisto, kar nam daje upanje, zaradi tega se je vredno truditi. Organizator ne želi vstopiti v Guinnessovo knjigo rekordov, ker noče tekmovati. Hoče, da bi delili srčnost, ki se je ne da izmeriti in preračunati, lahko jo le začutimo. In prav to so doživeli na prireditvi.

Tudi naša šola se je udeležila srečanja v Kranju. Dijaki so na papirnate srčke pisali misli, ki so bile razstavljene na panojih na stadionu. Kako je bilo zanimivo gledati otroke, ki so iskali, kje so njihove misli. Dan pred tem sem dijakom razlagala o podjetnosti kot lastnosti posameznika, ki povezuje, združuje, navdušuje, deluje timsko, organizira. Ni nujno, da podjetnost vedno rezultira v denarju. Ta lastnost se kaže kot multiplikator v skupnem dobrem za okolje, družbo, kraj. Posledično pomeni tudi večji zaslužek in boljše življenje. Za primer smo vzeli tole prireditev. Ali je to podjetna ideja? Menim, da je.

Predsednik je vprašal organizatorja, kako mislijo z dogodkom nadaljevati. Ta mu je odgovoril, da bi z njegovo pomočjo drugo leto lahko napolnili Stožice z velikim srcem vseh učencev in dijakov slovenskih srednjih in osnovnih šol. Pa se pustimo presenetiti in gojimo idejo naprej. Najprej vsak pri sebi, v svoji družini, službi, kraju, na cesti, v trgovini.