SOSEScript: Breadcrumb failed executing with the following error: Error on line 41 position 2:
»V zadnjih dveh, treh letih smo zabeležili večjo rast kot vsa druga okoliška letališča,« pravi poslovodni direktor Fraporta Slovenija Zmago Skobir. / Foto: Fraport Slovenija

Rastemo hitreje kot letališča v regiji

Ljubljansko letališče je v zadnjem obdobju zabeležilo precejšnjo rast prometa, s prestavitvijo ceste mimo letališča pa se je sprostil tudi prostor za rast letališke poslovne cone. O poslovanju letališča in njihovih načrtih za prihodnost smo se pogovarjali s poslovodnim direktorjem podjetja Fraport Slovenija Zmagom Skobirjem.

»Ponudba letališč je pestra in na spletu dosegljiva v vsakem trenutku. Potniku se ni več problem z avtom odpeljati do sto in več kilometrov oddaljenega sosednjega letališča. Kljub temu mislim, da se uspešno borimo za svoj delež na trgu, pri čemer nas podpirata tudi ugodna gospodarska situacija pri nas in vse večja prepoznavnost Slovenije kot turistične destinacije.«

Lani ste zabeležili dvajsetodstotno rast števila oskrbljenih potnikov, največjo med letališči v regiji. Kateri so glavni razlogi za takšen rezultat?

»Rast je rezultat treh dejavnikov. Najbolj je število potnikov naraslo na račun prestrukturiranja linij t. i. balkanskega križa pri Adrii Ariways, predvsem transfernih letov z zahodnega Balkana prek ljubljanskega letališča v Zahodno Evropo. Pomembno so k rasti prispevali tudi nizkocenovni prevozniki, predvsem na račun nizozemske Transavie, ki je vzpostavila povezavo med Amsterdamom in našim letališčem. Tretji dejavnik pa predstavljajo okrepljene linije prevoznikov, predvsem Turkish Airlines, Finnair in Air France.«

Z nekaterimi leti nizkocenovnikov ste v preteklosti že poskusili. Tudi Easyjet je že letel v Berlin, pa je bila linija takrat ukinjena, danes pa so letala zasedena. Kaj je sedaj drugače?

»Easyjet je že pred leti ponudil lete v Berlin, vendar so bila letala slabo zasedena. Nato je na enak problem naletela Adria. V teh letih pa se je situacija na trgu precej spremenila, za kar veliko dolgujemo gospodarski konjunkturi. Danes si naši potniki lažje privoščijo izlet ob koncu tedna v nemško prestolnico, hkrati pa je v tem času dozorel tudi berlinski trg. Prepoznavnost Slovenije je danes večja, kot turistična destinacija je postala zanimiva za nemške goste. Zaradi dobre zasedenosti linije se je Easyjet odločil, da bo lete opravljal tudi pozimi, čeprav je sprva predvideval le lete v poletnem voznem redu.

Veliko naporov vlagamo tudi v privabljanje novih trgov na destinacijah, ki jih že pokriva eden od prevoznikov. Ob uvedbi letov Transavie v Amsterdam obstoječa povezava Adrie Airways ni izgubila potnikov. Privabili smo popolnoma drug trg in število potnikov na tej destinaciji več kot podvojili. Transavia je kot domači prevoznik na Nizozemskem precej bolj prepoznavna kot Adria in ta trg zato lažje nagovarja. Poleg tega smo s to linijo odprli novo okno v svet našim potnikom. Amsterdamsko letališče namreč kot pomembno prometno vozlišče, omogoča številne medkontinentalne lete predvsem v obe Ameriki in v Afriko.

Gostje v Slovenijo prihajajo v glavnem zaradi posla ali turizma. K prvemu prispeva gospodarska rast, k drugemu pa prepoznavnost Slovenije kot turistične destinacije. V zadnjem času smo precej poglobili sodelovanje s Slovensko turistično organizacijo. Naredili smo skupno strategijo, postavili koncept trženja ter izluščili trge, ki so za nas zanimivi in tja fokusirali tudi marketinška sredstva.«

O katerih trgih govorite?

»Moči usmerjamo v severno Nemčijo, Skandinavijo, nekdanje sovjetske republike, iberski polotok ter Italijo. To so destinacije, ki nam še vedno manjkajo in jih zdaj počasi vključujemo. Adria je letos uvedla lete v Hamburg in Düsseldorf, v prihodnjem letu pa se nadejamo še letov v Stockholm. Kot velik potencial se kažejo tudi Rim, Madrid in Barcelona, a so to zelo zahtevni trgi, kjer še nismo dovolj prepoznavni. Iščemo tudi alternative za Bližnji in Daljni vzhod prek Dubaja ali Dohe, vendar imamo tu zelo močno konkurenco v Zagrebu, Beogradu, Benetkah in na Dunaju. Veliko napora vlagamo v to, da prevoznike prepričamo, da je naš trg majhen, a kvaliteten in ekonomsko stabilen.«

Kako konkurirate letališčem v regiji? Večina je v preteklosti rasla hitreje kot Ljubljansko.

»V regiji je šest večjih letališč. V Zagrebu, Benetkah in Trevisu imamo močno konkurenco. Vendarle smo v zadnjih dveh, treh letih zabeležili večjo rast od vseh ostalih okoliških letališč. Težavno je bilo obdobje od leta 2009 do 2012, ko promet na Ljubljanskem letališču padal predvsem na račun prestrukturiranja Adrie. Domači letalski prevoznik je storniral tretjino letov, kar je za nas pomenil velik osip, nato pa je trajalo kakšna tri ali štiri leta, da smo prišli na prejšnjo raven. Danes je Adria stabilna in prispeva skoraj šestdeset odstotkov oskrbljenih potnikov na našem letališču. Lani smo tako po številu prepeljanih potnikov že presegli rekord iz leta 2008. Čeprav nam očitajo, da imamo v Sloveniji monopol, v realnosti ni tako. Ponudba letališč je pestra in na spletu dosegljiva v vsakem trenutku. Potniku se ni več problem z avtom odpeljati do sto in več kilometrov oddaljenega sosednjega letališča. Kljub temu mislim, da se uspešno borimo za svoj delež na trgu, pri čemer nas podpirata tudi ugodna gospodarska situacija pri nas in vse večja prepoznavnost Slovenije kot turistične destinacije. Čutimo pa tudi vpliv konflikta med Rusijo in Turčijo ter destabilizacije Bližnjega vzhoda in terorizma. Tudi to so dejavniki, ki so tokove obrnili na varnejše države.«

Katere nove linije boste še uvedli?

»Ponovno bomo prek Aeroflota povezani z Moskvo, poleg tega nekateri prevozniki povečujejo frekvenco letov na obstoječih linijah. Potekajo še nekateri dogovori, a o konkretnih letalskih povezavah težko govorim, saj so pogajanja težka in dolgotrajna. Dokler letalo dejansko ne pristane na našem letališču, linije ni, pa če smo z dogovori še tako daleč.«

Rast prometa se odraža tudi v gneči pri okencih in varnostnih točkah. Pred časom ste najavili investicijo v nov terminal. Kako daleč je projekt?

»Do gneče prihaja v času največjih prometnih konic, ko na letališču nastajajo ozka grla, saj infrastruktura ne sledi povečevanju prometa. V zadnjem času je zaradi nekoliko spremenjenega voznega reda Adriinih letal prišlo do zamud, kar gnečo le še potencira, še posebno ob strogih varnostnih regulativah, ki se jih moramo držati. Trenutne kapacitete omogočajo oskrbo šeststo potnikov na uro, ob konicah pa to številko precej presežemo. Z novim terminalom bomo težavo rešili, saj bomo namesto šeststo, lahko oskrbeli do 1250 potnikov na uro. Terminal je tako naša prva prioriteta. Trenutno potekajo aktivnosti za pridobitev potrebnih dovoljenj, do konca leta bo objavljen razpis za gradnjo terminala, ta se bo začela prihodnje leto, objekt pa bo dokončan leta 2020. Hkrati smo s prestavitvijo ceste mimo letališča omogočili tudi razvoj poslovne cone. V kratkem bomo začeli z izgradnjo notranje cestne infrastrukture, medtem pa smo že privabili tudi nekaj investitorjev za zemljišča. Potekajo pogajanja z veliko mednarodno hotelsko verigo, za gradnjo hotela, ki ga letališče tudi nujno potrebuje.«

Kako na rast in razvoj letališča vpliva dejstvo, da je lastnik letališča Fraport? Kakšno dodano vrednost mu prinaša?

»Fraport veliko prispeva k naši prepoznavnosti. Je globalna tržna znamka, ki odpira številna vrata. Fraport namreč upravlja več kot trideset letališč po svetu, kar tudi nam prinaša prednosti. S svojimi izkušnjami in znanjem so nam v oporo pri reševanju marsikatere težave. Zato sem vesel, da je Aerodrom kupil strateški kupec.«

Razvoj letališča prinaša tudi več prometa. Nekateri okoliški prebivalci se pritožujejo nad hrupom, ki ga povzročajo letala. Kako sodelujete z lokalno skupnostjo na tem področju?

»Kot upravljavec letališča se zavedamo problematike hrupa v neposredni okolici letališča in smo vedno bili pripravljeni prisluhniti in aktivno sodelovati z lokalnimi skupnostmi pri obravnavi te tematike. Pred časom smo se dogovorili glede izvajanja prometa v nočnem času, da seta ne odvija oziroma se lahko odvija izjemoma. Prizadevamo si, da je prometa med 22. in 6. uro zjutraj kolikor je mogoče malo. Drži, da je letos na našem letališču več prometa kot v preteklih letih. Dejstvo je tudi, da je promet sezonske narave, kar pomeni, da ga je v poletnih mesecih (od maja do oktobra) bistveno več kot pozimi.

Zavedamo se, da so kar se da nizke emisije hrupa bistvenega pomena za kakovost življenja okoliških prebivalcev, zato skrbimo tudi za njihovo čim večjo obveščenost o meritvah hrupa. Tako jim poleg rednih periodičnih poročil omogočamo interaktivno aplikacijo na svoji spletni strani, prek katere lahko spremljajo kazalnike hrupa pri preletu letal. Mislim, da je prihodnost letališča in lokalne skupnosti v sobivanju in skupnem delovanju – navsezadnje tudi veliko zaposlenih na letališču živi v njegovi okolici.«

Oddajte svoj komentar

Kranj -12°

megla
vlažnost: 90 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

-18/-1

nedelja

-14/4

ponedeljek

-7/8

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

IZLETI / Britof, 22. januar 2024

Letovanje v Banji Vrućici

IZLETI / Kranj, 3. februar 2024

Na Lepenatko

 

 
 

 

 
 
 

Odgovor / 20:53, 21. januar

Tavčar se je malce bal Nemcev in nasprotoval vojaški akciji na Koroškem. Kot sicer se takrat Ljubljana ni veliko zanimala za meje na Štajers...

V Dražgošah poziv k miru / 19:39, 21. januar

Ponavljam vprašanje: Kaj so oborožene sile nacistične Nemčije počele v Dražgošah leta 1942 ?
Usposabljanje, vojaške vaje ?
Bo šlo?

Prava pot do sprave slovenskega naroda izhaja iz ljudi / 18:29, 21. januar

70% Slovencev se strinja z ravnanji komunistov do Slovenskega naroda. Zato bo treba ob novem preštevanju prek cevi bolj pogledovati proti Slovencu kot tujcu. Predvsem hrbet si bo treba si zavarovat.

V Dražgošah poziv k miru / 14:58, 21. januar

Nespodobna pravokacija!?Mogoče so se bali, da bi jim partizani pojedli ali odnesli dežo z zasko in klobasami. Rekvizicija: tudi zadnja krava...

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 18:22, 20. januar

Rushiti in njegova SDS je navozil toliko šiptarjev v Slovenijo, da vsa stanovanja za njih !!

V mrzlih dneh ne pozabimo na živali / 18:18, 20. januar

Dobro, večina psov itak že spi v postelji z lastniki, ampak nogavice za tačke.. hahahaha, dobra, LOL :)

Na plečih pacientov / 18:16, 20. januar

Zdravstvo je potrebno privatizirati ! Tole ni J več od javnega...