Spomenika voditeljema Kim Il Sungu in Kim Džong Ilu v Pjongjangu. Njun naslednik Kim Džong Un bi ju rad presegel, a mu gre bolj počasi. / Foto: Wikipedija

Kam gre Severna Koreja?

Po singapurskem srečanju ameriškega in severnokorejskega voditelja so se napetosti okoli Severne Koreje nekoliko umirile. Tu pa nas zanima, kako je znotraj te države, ki je nedavno praznovala 70-letnico, in kam bo šla.

Združena Koreja leta 2048?

Odgovore na gornja vprašanja najdemo v razmišljanjih profesorja Bogomirja Ferfila, ki je dober poznavalec korejskih razmer. Najprej beseda o njihovih voditeljih. »Severno Korejo je najbolj zaznamoval Kim Il Sung. Ko sem študiral politologijo, smo brali nekaj njegovih zbranih del kot študijsko gradivo. Razvil je neko novo varianto marksizma, kjer bi vlogo delavskega razreda prevzela vojska. V tem je bil teoretsko pomemben, vendar kljub naporom, Severna Koreja se je namreč zelo trudila, da bi ga promovirala po svetu, njegova ideologija ni prodrla širše.« Za razumevanje posebnosti severnokorejskega komunizma je pomemben koncept »džuče«, koncept samozadostnosti. »Džuče je bil njihova varianta marksizma oz. leninizma. Kim Il Sung je ta stalinistični sistem najbolj izpopolnil. To je bila ideologija, da so vsi enaki, da gre oblast delavcem. Njegovo ideologijo je nadaljeval tudi Kim Džong Il, ki je potem dodal še koncept songun – vojska na prvem mestu. Kim Džong Il je še pisal tekste, medtem ko sedanji vodja ni napisal niti stavka.« Sedanji voditelj Kim Džong Un, tretji iz dinastije Kim, ideologije svojih dveh prednikov pravzaprav ne propagira več, temveč »skuša državo nekako normalizirati in uvesti tržno gospodarstvo, pri čemer sledi kitajskemu modelu in začenja s kmetijstvom. Kuba, Vietnam, S. Koreja, vsi sledijo kitajskemu modelu. Zadovoljni so, ko vidijo, kako Kitajska bogati, predvsem pa jim je všeč, da je partija ostala glavna … Kim Džong Un skuša vpeljevati tržno gospodarstvo, začel je kot Kitajci, in ga skuša razviti predvsem tako, da v obstoječih kmetijskih podjetjih pušča ljudem kot njihovo zasebno lastnino del dohodka. V državi je tudi že nekaj podjetnikov, toda vse to poteka v brezzakonju. Uradno je še vedno vse v lasti države. Veliko je tudi korupcije. Bili so primeri, ko so šli direktorji na Kitajsko, pa so vse stroje prodali, delavci so hodili v službo, tovarna je bila pa prazna … Kim Džong Un ne more sprejeti tržne zakonodaje, ker ga blokirata vojska in partija. Trajalo bo desetletja, da se bodo razmere normalizirale in približale zahodnim. Najbolj realna možnost je takšna, da sedanje strukture ostanejo na oblasti in kot v primeru Kitajske, Kube in Vietnama počasi uvedejo spremembe.« Vsi trije vladarji iz dinastije Kim so bili tudi mojstri (podobno kot naš Tito) v pridobivanju tujega denarja za ohranjanje svojega režima. »Vsi trije voditelji so bili mojstri pri, po domače povedano, nategovanju Zahoda, v tem smislu, da so vedno iznašli neko formulo, kako dobiti denar, hrano in vojaško opremo od sosednjih oz. ideološko sorodnih držav. Kim Il Sung je sprva dobil orožje in pomoč od Sovjetske zveze, ko so mu ti nehali dajati pomoč, se je obrnil na Kitajsko. Ko so ti prenehali s pomočjo, pa so začeli izsiljevati Japonsko, Južno Korejo in ZDA …« In kakšna je severnokorejska dolgoročna napoved? »Bližnja združitev ne pride v poštev. Ko je recimo prišlo do združevanja Nemčij, so Južni Korejci tja pošiljali cele delegacije, ki so spremljale proces. Že razlike med Nemčijama so bile ogromne, tu so še bistveno večje. Severna Koreja je tako rekoč uničena. Ena stvar je materialna infrastruktura, druga pa je človeška infrastruktura: nimajo računalnikov, večina ljudi, ki prihaja iz šol, je neuporabna za svet sodobne tehnologije. Edina realna možnost je, da se vzpostavi federacija dveh delov in se nekaj desetletij v Severno Korejo pošilja denar in vse drugo, da se usposobi človeški kader, nov šolski sistem. Ob 100. obletnici bi bila recimo Severna Koreja sposobna, da se združi.« Torej leta 2048: kdor bo živel, bo videl. (Vir: Ksenja Tratnik; MMC RTV SLO)

Kakšna Makedonija?

»Ali podpirate članstvo Makedonije v Evropski uniji in Natu s sprejetjem sporazuma med Makedonijo in Grčijo?« Tako se je glasilo makedonsko referendumsko vprašanje. Glasovat je prišlo le 35 odstotkov volivcev, od teh jih je bilo 90 odstotkov za. Tudi sicer so načelno vsi za, sporno poimenovanje Severna Makedonija, ki je jedro spora, pa še naprej nedorečeno visi v zraku.

Največja mošeja v Nemčiji

Turški predsednik Erdogan je med obiskom v Nemčiji odprl tudi eno največjih mošej v Evropi. To so zgradili v Kölnu, kjer že stoletja stoji tudi ena največjih gotskih katedral, njena zvonika sta visoka 157 metrov. Minareta kölnske mošeje pa sežeta »le« 55 metrov visoko. Turki so največja tuja etnična skupnost v Nemčiji, po uradnih podatkih predstavljajo 3,5 odstotka vse populacije, skoraj tri milijone, po neuradnih pa še več. Leta 1683 so Turki oblegali Dunaj, zdaj so že v Kölnu …

Oddajte svoj komentar

Kranj 13°

delno oblačno
vlažnost: 46 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

-4/14

četrtek

-1/15

petek

-5/6

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

 

 

 

IZLETI / Kranj, 21. februar 2019

Po Domžalski poti spominov

PRIREDITVE / Bled, 21. februar 2019

Pravljični večer za odrasle

PRIREDITVE / Jesenice, 21. februar 2019

V jeseniški knjižnici

PRIREDITVE / Škofja Loka, 21. februar 2019

Blaznikov večer

PRIREDITVE / Gorenjska, 21. februar 2019

Medgeneracijske prireditve

OBVESTILA / Ljubelj, 21. februar 2019

Voden ogled spominske sobe in ostankov taborišča Ljubelj

RAZSTAVE / Jesenice, 21. februar 2019

Šport skozi čas

GLEDALIŠČE / Cerklje, 21. februar 2019

I ? Njofra

 

 
 

 

 
 
 

Bratuškova ostaja predsednica / 13:02, 21. februar

Kako pa gre posel s preprogami?

Žrtve za svobodo / 09:35, 21. februar

Ob spoštljivem spominu, pogosto zlorabljenemu, na te in mnoge druge žrtve ne smemo pozabiti na razloge za napovedano maščevanje okupatorja.

Urejajo križišče pred trgovskima centroma / 19:51, 20. februar

Kot je še pojasnil, se temeljite obnove Gradnikove ceste občina za zdaj še ne bo lotila, saj bo treba za nadaljevanje rekonstrukcije ceste d...

Kam so izpuhteli dobri nameni devetletke / 15:21, 20. februar

Ne vem, a se samo meni zdi, da so v šolstvu pomembna samo delovna mesta, otroc pa kakor nujno zlo.Dolg sem že na svetu, ampak pozitivnega uč...

Žrtve za svobodo / 12:25, 20. februar

Lep govor. Dokaz, da smo Slovenci slab gospodar.

Posekali so drevesa / 19:35, 19. februar

Menim, da je to prav! To drevo na sliki, če pade, poškoduje objekt. Zatorej bi moralo veljati pravilo, drevo ob objektu, je lahko visoko samo toliko kot je oddaljeno od objekta.

Žrtve za svobodo / 16:05, 19. februar

Govornik Viktor Zadnik za oceno odlično!
Takle mamo ja, žal...
Sicer pa večna slava junakom padlim za domovino !!