Prim. mag. Matjaž Turel, specialist internist pulmolog / Foto: Tina Dokl

Izjemno ponosen na doseženo

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je septembra prišlo do dolgo pričakovane prelomnice, prve transplantacije obeh pljučnih kril hkrati. Na šestdesetletni pacientki jo je uspešno izvedel multidisciplinarni tim strokovnjakov UKC Ljubljana. V programu presaditve je sodeloval Kranjčan prim. mag. Matjaž Turel, specialist internist pulmolog, vodja bolnišničnega oddelka na kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana in vodja internističnega dela programa presaditev pljuč.

»S prof. Klepetkom z dunajske bolnišnice smo dogovorjeni, da bomo v Ljubljani za začetek samostojno opravljali lažje transplantacije, pri težjih naj bi bil prisoten eden od kirurgov z Dunaja. Na koncu sem prepričan, da bo celoten program stekel v UKC Ljubljana. Za zdaj je naš cilj ena transplantacija pljuč na mesec.«

Kako se počuti pacientka, ki ste ji septembra presadili obe pljučni krili?

»Gospa se za zdaj počuti v redu, je še hospitalizirana. Ko bodo prav vsi izvidi taki, kot morajo biti, jo bomo dali v domačo oskrbo.«

Kako je potekala presaditev?

»Pulmološka ekipa, v kateri bi posebej omenil še mlajša sodelavca, specialista pulmologa Matevža Harlandra in Davida Lestana, je dobila klic zvečer. Na transplantacijski telefon je namreč eden od nas dosegljiv 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Mogoče si ne predstavljate, ampak še pod prho neseš ta telefon, ker te skrbi, da bi zamudil klic in s tem enemu bolniku onemogočil, da dobi nova pljuča. Eurotransplant s klicem poskusi enkrat, dvakrat – in če te ne bi dobi na telefon, kličejo naprej ...

Pljuča morajo biti presajena najkasneje v osmih urah od odvzema, zato smo – medtem ko sta se naša torakalna kirurga Boris Greif in Ana Mavko odpeljala po organ nekam na območje Eurotransplanta in preverila, ali je organ ustrezen – že poklicali pacientko na dom in jo prepeljali v UKC Ljubljana. Kirurgi so zarezali naslednji dan ob sedmi uri zjutraj, ob dveh popoldne so operacijo zaključili. Omenil bi v ekipi tudi doc. dr. Tomaža Štupnika, dr. med., predstojnika KO za torakalno kirurgijo, izjemnega kirurga. Pa doc. dr. Tomislava Mirkoviča, predstojnika intenzivne terapije interne klinike, kamor je bila pacientka premeščena po operaciji, in izkušenega Radeta Staniča, dr. med, ki je bil dežuren prvi dan. Tu so se medicinske sestre, instrumentarke, strežnice, fizioterapevti, laboranti, psiholog ... en sam človek ne uspe. Imeli smo podporo vodstva UKC Ljubljana, ki je omogočilo tudi izobraževanje naših zdravnikov specialistov na Dunaju.«

Koliko pacientov v Sloveniji čaka na presaditev pljuč?

»Pet jih je na čakalni listi, še štiri pripravljamo skozi poseben postopek, da se bodo na to listo lahko uvrstili. Na žalost vsem bolnikom ne moremo presaditi organa. Najprej moramo oceniti, ali bo bolnik sploh zmogel tak poseg, ali bo s presajenim organom kakovostneje in dlje časa živel oziroma bi sicer ustrezen kandidat, če mu pljuč ne bomo presadili, umrl v letu dni. V svetu je na splošno pomanjkanje organov, čakalne dobe so kar dolge. Za pljuča čakajo nekje od pol leta do enega leta od takrat, ko je pacient že na čakalni listi. Organiziran imamo zato republiški konzilij; enkrat na mesec v UKC Ljubljana pridejo zdravniki iz vseh slovenskih bolnišnic in prinesejo dokumentacijo možnih kandidatov za presaditev. Tako že na konziliju predelamo, kdo je primeren; ostali organi, kot so srce, jetra, ledvica, morajo biti kolikor toliko zdravi, primeren mora biti indeks telesne mase – tisti, ki imajo veliko maščevja in slabe mišice, ne preživijo takšne operacije oziroma je rezultat tako slab, da pravzaprav žrtvujemo en organ, ki bi mogoče pri drugem primernem kandidatu zelo dolgo živel. V transplantacijski medicini se velikokrat srečujemo tudi z etičnimi, filozofskimi vprašanji. Vprašanja so težka, ampak na koncu se moraš odločiti.«

Leta 1997 ste v bolnišnico na Dunaj na transplantacijo prepeljali prvega pacienta iz Slovenije, leta 2003 ste v Ljubljani presadili eno pljučno krilo. Zakaj že takrat ni stekel reden program transplantacije pljuč pri nas?

»Leta 2003 je bila ta želja, ekipa je bila tudi taka, da smo želeli pokazati, da to lahko naredimo – in smo uspešno naredili, saj bolnica še vedno živi kakovostno življenje. A smo nazadnje ugotovili, da je bolje, da nadaljujemo skupaj s kolegi z Dunaja, ker mora center imeti vsaj 10 do 15 presaditev letno, da ima dobre rezultate. V UKC Ljubljana imamo odlične zdravnike, ampak je tako kot pri športnikih: moraš biti treniran, in če delaš pogoste ponovitve, so rezultati zagotovo boljši.«

Kaj pa se je potem spremenilo do danes, ko bo transplantacija pljuč del rednega programa v UKC Ljubljana?

»Že prej smo bolnika v UKC pripravili na transplantacijo, ki so jo izvedli na Dunaju, potem pa bolnika vrnili v UKC v oskrbo. Tisti naši pulmologi, ki prej niso zaupali tej metodi, so začeli opažati rezultate in število kandidatov za presaditev se je začelo povečevati. In pa seveda entuziazem, ki je prav tako potreben. Omenim naj akademika prof. dr. Marka Noča, dr. med., predstojnika Centra za intenzivno interno medicino v UKC Ljubljana, tudi Gorenjca, izjemnega človeka. Pod njegovim vodstvom danes zelo dobro izvajamo izventelesno oksigenacijo. Pri človeku, ki so mu npr. čez noč odpovedala pljuča, se namesti ta zunajtelesni obvod, nato se prepelje na transplantacijo na Dunaj; in ker gre v tem primeru za nujno transplantacijo na posebni listi, organ dobi že v nekaj dneh.«

Kakšna je zdaj še vloga bolnišnice na Dunaju?

»Transplantacije so različno težke, odvisno tudi od osnovne bolezni; najlažje so transplantacije za bolnike s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Dunaj je tudi želel, da presajati začnemo pri nas, ker so pri njih dosegli maksimum zmogljivosti. Hkrati poznajo naše delo, rezultate preživetja transplantiranih bolnikov imamo boljše, kot kažejo mednarodni registri: v povprečju je petletno preživetje presajenega organa nekaj nad petdeset odstotkov, v Sloveniji skoraj sedemdeset odstotkov. S prof. Klepetkom z dunajske bolnišnice smo dogovorjeni, da bomo v Ljubljani za začetek samostojno opravljali lažje transplantacije, pri težjih naj bi bil prisoten eden od kirurgov z Dunaja. Na koncu sem prepričan, da bo celoten program stekel v UKC Ljubljana. Za zdaj je naš cilj ena transplantacija pljuč na mesec. Do zdaj smo opravili sedemdeset transplantacij; od tega dvakrat v Ljubljani, preostale na Dunaju.«

V bolnišnici na Dunaju so vam ponudili zaposlitev, ki pa je niste sprejeli.

»Na Dunaju sem bil na specializaciji, kjer sem spoznal veliko kolegov, s katerimi sodelujem še danes. Metodo transplantacije pljuč sem pripeljal v Slovenijo, kar mi je omogočil nekdanji direktor Klinike Golnik prof. Šorli; na Golniku sem delal nekaj prvih let. Vabili so me na delo tudi v Nemčijo, a sem rekel, da sem študiral za slovenske bolnike in bom zato delal v Sloveniji. To je bila takrat pravilna odločitev. Glede na to, kako pa smo danes zdravniki in medicinske sestre za vse krivi, bi morda drugače razmišljal. Trdim pa, da je slovensko zdravstvo zelo dobro, da je veliko sposobnega osebja, le politika se bistveno preveč vmešava in nabira točke na naš račun.

Učiti mlade se meni zdi največja naložba. Učim jih že več kot dvajset let, to me veseli. Tudi Mojca Drnovšek, glavna anesteziologinja pri nedavni transplantaciji obeh pljučnih kril v UKC Ljubljana, je imela poleg mlada anesteziologa, ki sta prisostvovala ne zaradi plačila, ampak entuziazma.«

Entuziazem torej prav tako šteje?

»Medicina je zelo lepa, in če jo imaš rad, ni nobena stvar težka, še zlasti če imaš rad tudi ljudi. Vse to se mora poklopiti. Seveda brez znanja, izkušenj, nadgradnje znanja tudi ne gre. Znati moraš prevzemati odgovornost, se pravi čas odločiti in za tem tudi stati. In se zavedati, da ne bodo vedno samo lepi trenutki, saj nam na žalost vseh bolnikov ne uspe pozdraviti. Ko nekdo umre, je cela ekipa žalostna. A če bi pred tem počepnili, ne bi nikamor prišli.«

Nedavna presaditev pljučnih kril je odmevala, izbrani ste bili za ime tedna na Valu 202. Sicer ste me takoj popravili, da s svojim imenom zastopate celoten transplantacijski tim. Kako pa ohranjate psihofizično kondicijo, ki je potrebna za vaše delo?

»Izhajam iz športne družine, včasih sem igral odbojko pri kranjskem Triglavu. Veliko sem kolesaril, smučal, se ukvarjal s podvodnim ribolovom. Še danes se rad gibam. Zdaj živim na Bledu in poleti veliko supam, z družino kolesarimo in gremo v okoliške hribe.«

Radi poudarite, da so bolniki različni, ampak obravnava mora biti pa enaka za vse.

»Moja mama je bila učiteljica. Vedno je rekla: ''V razredu imam več kot trideset učencev. Nekateri so mi bolj, drugi manj všeč, kar je človeško, ampak pred tablo morajo biti pa vsi enaki.'' Tudi mi imamo krasne bolnike, s katerimi zelo dobro sodelujemo, in tudi kakšne tečne. Spomnim se maminih besed in nikoli ne delam razlik pri tem, kako bom bolnika obravnaval.«

Bili ste tudi zdravnik v ekipi Tine Maze in tudi celotne alpske reprezentance. Pokličejo vas še drugi športniki, ki želijo nasvet pulmologa internista. V srcu ostajate Kranjčan. In prav v Kranju ste začeli poklicno pot, kajne?

»Po zaključku študija sem kot štipendist ZD Kranj eno leto delal v njihovi dežurni ambulanti – skupaj z Mitjo Mohorjem, dr. med. Še dobro se spomnim, kako sva opremila prvi reanimobil. Do takrat smo paciente v glavnem vozili z ''žabami'', potem smo dobili tovorni kombi, ga pobarvali, vanj namestili posteljo, z Mitjo sva lepila po omaricah, da smo vedeli, kje je kaj. Na to leto imam lepe spomine, spremljam njihovo delo in vem, kako odlično še vedno dela kranjska urgenca.«

Oddajte svoj komentar

Kranj 16°

pretežno oblačno
vlažnost: 59 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

0/18

četrtek

2/18

petek

2/18

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

IZLETI / Kranj, 21. marec 2024

Planinsko-pohodniški izlet DU Kranj

GLEDALIŠČE / Dovje, 21. marec 2024

Premiera predstave Kri

OBVESTILA / Gorenjska, 21. marec 2024

Ali sem fit?, tombola, kulinarična delavnica ...

PREDAVANJA / Jesenice, 21. marec 2024

O ukrajinskih princesah na evropskih prestolih

RAZSTAVE / Tržič, 21. marec 2024

Pazi, kam stopiš

GLEDALIŠČE / Podnart, 22. marec 2024

Monokomedija Jutri začnem

OBVESTILA / Gorenjska, 22. marec 2024

Ali sem fit?, tombola, kulinarična delavnica ...

PRIREDITVE / Brezje, 23. marec 2024

Romanje po Rožnovenski poti

 

 
 

 

 
 
 

Kranj diha z vojašnico / 22:55, 20. marec

Migranti bojo vsaj rodnost popravli, vlada te pa na suho nateguje ;)

Kranj diha z vojašnico / 20:58, 20. marec

Bojim se, da bodo na koncu v teh lepih hangarjih poležavali ilegalni migranti. Okoli novega leta se je omenjalo tudi Kranj, kot možni center...

Sprava bo, sprave ne bo / 10:47, 20. marec

Slovenci nismo preveč inteligentni narod. Dokaz so dogodki par let pred 2.sv vojno, med vojno in vsaj 15 let po vojni. V Franciji so izvenso...

Hišnik ne pozna hišniškega dela? / 08:05, 20. marec

Tipično. Gospa izpade kot "tečna baba", ki se vtika v vse in vsakega, večno negoduje in ji nikoli nič ni prav. Sosedje se "pomenljivo" spogl...

Smučišče neupravičeno zaprto / 18:40, 19. marec

Tožiti inšpektorico za vso nastalo škodo ! Sicer pa ja, časi vlade halfšiptarja ko nisi smel na cesti jesti rogljička, lahko pa si bil pri s...

Že zdaj učenje materinščine / 13:19, 17. marec

Delo, 14, 3. : "Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije je na včerajšnjem sklepnem dnevu strokovnega posveta pripravilo ra...

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 17:17, 14. marec

Bilo je posnetih kar nekaj filmov po resničnih dogodkih, ko so sestre pomagale na smrt bolnim. Bilo je kaznivo dejanje, evtanazija ki je enako dejanje, pa baje ni.