Že kozarec ali dva je preveč

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sobota, 29. september 2018 / 09:26  

Pri povzročiteljih, ki imajo v krvi zakonsko dovoljeno količino alkohola, je verjetnost, da bodo povzročili prometno nesrečo s smrtnim izidom, celo večja kot pri alkoholiziranih voznikih.

Ljubljana – V Sloveniji bi lahko obvarovali od 36 do 41 človeških življenj na leto, če bi se v vozilih vsi privezovali in na motorjih vsi uporabljali čelade, poleg tega pa bi ob popolni prepovedi uživanja alkohola odstotek alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom zmanjšali na dvajset odstotkov in vsako leto na slovenskih cestah še znižali povprečno hitrost za dva odstotka. To je pokazala znanstvena raziskava o dejavnikih, ki vplivajo na varnost cestnega prometa v Sloveniji, ki so jo po naročilu Agencije za varnost prometa (AVP) pripravili na Inštitutu za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani. V raziskavi so analizirali statistične podatke o pregledu prekrškov in kaznivih dejanj s področja prometne varnosti na slovenskih cestah v obdobju od 2011 do 2017.

Podlaga za nove ukrepe

Mag. Igor Velov, direktor AVP, je pojasnil, da so raziskavo, ki je s 600 stranmi ena najbolj obsežnih in celovitih raziskav v Evropi, naročili z namenom, da osvetlijo in pripravijo ustrezne ukrepe za izboljšanje prometne varnosti v Sloveniji ter tako celovito pristopijo k reševanju problematike. Agencija bo namreč na podlagi ugotovitev raziskave predlagala konkretne ukrepe na področju zakonodaje, cestne infrastrukture ter preventivnih in izobraževalnih aktivnosti, je napovedal. Vodja raziskave Dragan Petrovec je ob tem pojasnil, da gre za nadaljevanje raziskave iz obdobja 2007–2011. »Pri tokratnih ugotovitvah raziskave gre za pregled zaključkov 10.000 podatkov in predstavitev premišljenih sklepov in izjemnih ugotovitev, ki predstavljajo priložnost za določitev nadaljnjih ukrepov na področju prometne varnosti,« je poudaril. Tudi zadnja raziskava je sicer potrdila, da se varnost cestnega prometa v Sloveniji postopno izboljšuje – število nesreč se je od leta 2001 do lani več kot prepolovilo, število mrtvih pa se je z 278 znižalo na 104. Če se bo ta trend nadaljeval, potem se leta 2022 lahko približamo cilju iz Resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, tj. ne več kot 35 mrtvih in 230 hudo poškodovanih udeležencev prometa na milijon prebivalcev, so poudarili od predstavitvi rezultatov raziskave.

Med zanimivejše ugotovitve zagotovo sodi izračun, da je statistična verjetnost, da se bo v nesreči, ki jo je povzročil, trezen voznik osebnega vozila smrtno ponesrečil ali hudo poškodoval, štirikrat manjša kot pri vozniku s še dovoljeno količino alkohola v krvi (do 0,24 mg/l). Tudi statistična verjetnost, da bodo povzročili prometno nesrečo s smrtnim izidom, je največja (dva odstotka) pri povzročiteljih, ki imajo v krvi dovoljeno količino alkohola. Pri treznih povzročiteljih ta verjetnost znaša 0,4 odstotka, verjetnost tistih z največjo količino alkohola v krvi pa 1,7 odstotka. Med vsemi nesrečami, ki jih povzročijo trezni vozniki, se jih sicer pol odstotka konča tragično, pri voznikih z dovoljeno količino alkohola pa delež smrtnih nesreč znaša tri odstotke, torej šestkrat več.

Neprivezani tvegajo občutno več

Delež prometnih nesreč s smrtnim izidom zaradi neprilagojene hitrosti se je v obdobju od 2011 do 2017 gibal od 38 do 45 odstotkov, tretjina nesreč v vsem opazovanem obdobju pa se je končala s hudo telesno poškodbo. Med povzročitelji smrtnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti je bilo kar 52 odstotkov vinjenih voznikov. S povečevanjem količine alkohola v krvi se povečuje tudi odstotek tistih, ki se zaradi neprilagojene hitrosti smrtno ponesrečijo ali hudo poškodujejo, podobno velja tudi za nesreče zaradi nepravilne strani ali smeri vožnje.

Raziskava je tudi pokazala, da je pri vozniku, ki ne uporablja varnostnega pasu, verjetnost najhujše posledice kar 23-krat večja kot pri privezanem vozniku. Analiza nesreč je tako pokazala, da je kar 85 odstotkov voznikov osebnih vozil, ki so bili udeleženi v prometni nesreči s smrtnim izidom in niso bili privezani, v nesreči izgubilo življenje. Podobno je pri potnikih v vozilih. Statistična verjetnost, da v prometni nesreči umre, je namreč za potnika, ki ni privezan ali ne uporablja čelade na motorju, desetkrat večja kot pri potniku, ki je privezan in uporablja čelado.

Do štirideset manj mrtvih

Dosledno privezovanje vseh voznikov osebnih avtomobilov bi po izračunih, predstavljenih v raziskavi, obvarovalo deset življenj na leto, hudo poškodovanih pa bi bilo 35 manj na leto. Uporaba varnostnega pasu ali čelade pri vseh potnikih bi ohranila štiri življenja na leto, prav tako bi bilo vsako leto 35 manj hudo poškodovanih. Ob popolni prepovedi uživanja alkohola za vse voznike bi se zaradi take določbe odstotek alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom zmanjšal na 20 odstotkov, s tem pa bi ohranili od 15 do 20 življenj na leto, so izračunali. Eden od izračunov je tudi pokazal, da bi z zmanjšanjem povprečne hitrosti za dva odstotka vsako leto lahko ohranili do sedem življenj.

V raziskavi so analizirali tudi zakonodajo in po Petrovčevih besedah ugotovili, da se kazni za prometne prekrške v Sloveniji skokovito zvišujejo, saj smo v primerjavi z Nemčijo za obdobje 2009–2011 petkrat strožji. Postavlja se torej vprašanje, kako smiselno je to. »Za kazniva dejanja in nasploh kriminaliteto velja, da preventivno ne deluje toliko višina kazni, ampak zanesljivost, da bo kazen izrečena in da bo izrečena hitro,« je dejal Petrovec.