Novi direktor Aleš Rozman prisega na zdrav način življenja z dovolj spanja, športa in pravilno prehrano. Kot pravi, je to tisto, kar mora sam živeti, če govori drugim, da je to dobro. / Foto: Gorazd Kavčič

Obnova klinike je velika skrb

Klinika Golnik bo čez tri leta stara sto let, njeno vodenje je pred približno pol leta prevzel doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., spec., ki je v tej ustanovi začel poklicno pot. Pravi, da je stanje v kliniki solidno, ne pa odlično, in da se nematerialni cilji lahko dosežejo v celoti, ostali so vezani na denar. Državo, ustanoviteljico klinike, mora pregovoriti v investicijsko obnovo dotrajanih stavb in širitev. Besede je Rozman namenil tudi bližnjemu Golniškemu simpoziju; rad se pogovarja o znanju, o tem, kaj bomo ljudje storili bolje.

»Realizacijo programa smo imeli v prvi polovici leta višjo od petdeset odstotkov, pri ambulantnih pregledih celo za okoli 15 odstotkov: to je tisto delo, darilo bolnikom, ki ga zastonj naredimo in ga zdravstvena zavarovalnica ne plača, čeprav letos kaže, da bodo na voljo dodatna sredstva. Vsak zaposleni na ta račun iztisne iz sebe še tisto nekaj več, žal pa nimamo mehanizma, da bi jih za to lahko nagradili.«

»Golnik smo srčnost, znanje in odkrivanje novega. Nobena tragedija ni, če si cilj postavimo previsoko in se nam za las izmakne; tragedija je, če si cilje postavimo prenizko in jih prelahko dosežemo.« S temi besedami ste sodelavce nagovorili v zadnji bolnišnični reviji Pljučnik po nastopu mandata direktorja. Kakšni so vaši načrti?

»Smer klinike je začrtana, to sem podedoval, zelo pomembna pa je vsebinska opredelitev tega, kar bomo delali naprej. Ne govorim o kakšni revoluciji, a živimo v času hitrih sprememb na medicinskem in organizacijskem področju in tej dinamiki je treba slediti. Kot klinika imamo trojno zadolžitev: zdravljenje bolnikov, raziskovalno dejavnost in učiteljsko dejavnost za študente, ki pridejo k nam na izobraževanje. Vsak zaposleni naj bi se zavedal te trojne vloge, ker je vse med seboj povezano. Izziv zame je, kako to zavest doseči pri vseh zaposlenih, vendar s konsenzom, ne z neko formalno uredbo. Cenim angažiranost in strast do dela, omejuje pa nas neverjetna količina pravil.

Stanje v kliniki je solidno, ne morem pa reči, da odlično, tudi zaradi zunanjih razmer ne. Vpeti smo v sistem javnega zdravstva, ne moremo delovati neodvisno. Pogrešamo investicijska vlaganja v dotrajane stavbe. Klinika bo čez tri leta stara sto let, zato si želimo, da bi z državo kot njeno ustanoviteljico izvedli obnovo in razširitev bolnišničnih prostorov, kar je nujno glede na obseg programa, ki ga imamo. Prenova je velika skrb in izziv za moj štiriletni mandat. Imamo stavbo ''infekcije'', kjer je usposobljena samo ena etaža, preostali del zahteva generalno prenovo – in tu je izziv, kako to stavbo oživiti v celoti in jo s hodnikom povezati s centralno stavbo. Centralni del, kjer smo zdaj, je prenatrpan, nimamo več kam postaviti dodatne postelje. Denarja, ki ga klinika dobi za zdravje bolnikov, seveda ne moremo preusmeriti v prezidave.«

Imate – glede na aktualne razmere v zdravstvu – dovolj optimizma, da boste uresničili načrte obnove in širitve?

»Optimizem je način razmišljanja in običajno nima temeljev v realnem stanju.« (smeh)

Kaj pa potem, upanje?

»Tudi upanje umre zadnje.« (smeh)

Vprašam drugače. So vaši načrti realni?

»Kontakte smo že vzpostavili s prejšnjo ministrico za zdravje, zdaj je prehodno obdobje menjave vlade, ko se še ne da dogovoriti kaj konkretnega. Moramo malo počakati.«

Zaposlenih vas je nekaj čez petsto. Številka sama po sebi ne pomeni kaj dosti, če ne vemo, ali je to dovolj.

»Ključnih kadrov nam manjka, saj v Sloveniji na splošno manjka zdravnikov in sester. Treba je povečati vpis, da se ti kadri izšolajo, po drugi strani pa jim dati zadosti dobre razloge, da ne bodo bežali v tujino. Treba bi bilo izboljšati nagrajevanje glede na zahtevnost dela. Padli smo v paradoksalno situacijo, ko diplomirana sestra, ki dela tedensko samo dopoldansko delo v referenčni ambulanti, zasluži več kot turnusna intenzivna sestra. Tako nam sestre z največ izkušnjami odhajajo na manj zahtevno delo za boljše plačilo. Stalno imamo odprte tudi razpise za zdravnike, nudimo jim dobre delovne pogoje, smo pa zakonsko omejeni s plačami.

Zelo pomembna se mi zdi krepitev srednjega menedžmenta, področja, ki je v našem zdravstvu zelo zanemarjeno. Vodje oddelkov nimajo potrebnih menedžerskih znanj o tem, kako načrtovati (koliko preiskav bo npr. potrebnih, da se bo oprema amortizirala), kako nakupovati (zakaj le bi bil potreben najdražji ultrazvočni aparat, če za določen tip preiskav povsem zadostuje cenejši) in kako razporejati vire ... «

Kakšno je bilo polletno poročilo o poslovanju klinike?

»Poslujemo v pozitivnih številkah. Realizacijo programa smo imeli v prvi polovici leta višjo od petdeset odstotkov, pri ambulantnih pregledih celo za okoli 15 odstotkov: to je tisto delo, darilo bolnikom, ki ga zastonj naredimo in ga zdravstvena zavarovalnica ne plača, čeprav letos kaže, da bodo na voljo dodatna sredstva. Vsak zaposleni na ta račun iztisne iz sebe še tisto nekaj več, žal pa nimamo mehanizma, da bi jih za to lahko nagradili. Po napovedih naj bi zavarovalnica iz presežka letos vendarle namenila nekaj denarja več za ambulanto specialistično dejavnost.

Še ena zanka je. Denar od najemnin nepremičnin (pretežno stanovanj), ki spadajo pod upravljanje Klinike Golnik, smo dolžni odvajati neposredno v državni proračun. Denar od najemnim smo v preteklosti vlagali v vzdrževanje teh stanovanj in bolnišničnega parka, a bomo morali to vzdrževanje ukiniti, ker za to nimamo več vira financiranja. Stroški vzdrževanja bodo tako prešli na državo.«

Kdo so vaši bolniki in kako je s čakalnimi vrstami?

»Tudi pri nas so se začele pojavljati čakalne vrste, kljub temu da imamo eno najkrajših, če ne celo najkrajšo ležalno dobo za te vrste bolnikov. Večina naših bolnikov ima kronične bolezni dihal, pljučnega raka oz. sum nanj, obravnavamo tudi redke pljučne bolezni. Ti bolniki so največkrat hospitalizirani, medtem ko alergološke bolnike obravnavamo pretežno ambulantno. Tretjino bolnikov imamo iz gorenjske regije, tretjino iz ljubljanske, tretjino iz drugih regij po Sloveniji.

Najdaljše čakalne vrste imamo na področju kardiologije, kjer čakajo več kot pol leta, ter na področju motenj dihanja v spanju, kjer je čakalna vrsta za polisomnografijo na domu več kot eno leto. Motnje dihanja v spanju so pomembna tema, a pri nas še dokaj neprepoznana. Američani so objavili, da je vpliv neprespanosti na promet enako velik kot vpliv alkoholiziranosti, posledice prometnih nesreč so pa še hujše. Vinjen voznik morda še poskuša zavirati, odviti, voznik, ki zaspi za volanom, se zaleti na polno. Po evropski direktivi mora Slovenija zagotavljati presejalni program za odkrivanje motenj dihanja v spanju za poklicne voznike, a ga ne. Prav te motnje so pretežni krivec za kronično zaspanost čez dan.«

Ste uveljavljeni interventni pulmolog. Nazadnje ste vodili enoto za endoskopijo v kliniki. Kako to, da ste se odločili za menedžment?

»Nepoznavalec bi to ustanovo težko vodil, tudi v statutu klinike je kot pogoj zapisano, da mora biti direktor specialist s področja in mora imeti učiteljski naziv na medicinski fakulteti. Nekaj ustreznih kandidatov nas je bilo, s konsenzom smo se odločili, da prevzamem njeno vodenje. Sistematično sem se poglobil v iskanje znanj s področja vodenja in upravljanja.«

Še delate kot zdravnik?

»Ambulanto sem zaradi obilice dela moral opustiti, preiskave še opravljam. Poklic zdravnika razumem kot del sebe, kot nekaj, kar sem v življenju hotel delati, in ne čutim potrebe, da bi zdaj bežal od tega. Na kliniko sem prišel leta 2001, tedanji direktor prof. dr. Šorli mi je ponudil specializacijo. Že zelo zgodaj sem se začel ukvarjati z interventno pulmologijo. Vse se mi je odvijalo kar hitro, z magisterijem in zaključenim doktoratom vred. Do fakultete pa sem se šolal na naravoslovno-matematični smeri v centru srednjega izobraževanja na Jesenicah.

Na kliniki smo uvedli kar nekaj novih postopkov (npr. prve sedacije pri interventnih posegih, kriobiopsije iz plevralnega prostora ...), tudi sam sem avtor nekaterih. Nasploh imam rad, da se ljudje več pogovarjamo o znanju, o tem, kaj bomo storili bolje.«

Pomemben dogodek bo 5. in 6. oktobra Golniški simpozij na Bledu, na katerem bodo domači in tuji predavatelji obravnavali številne zanimive teme, med njimi tudi to, kako zmanjšati škodljive vplive nočnega in izmenskega dela. Koga vabite?

»Dogodek skuša predstaviti tudi novo pulmološko znanje ljudem, ki so naša tarčna publika. To so pulmologi, onkologi, delno tudi splošni zdravniki in pediatri. Vizija simpozija je, da postanemo vse bolj multidisciplinarni, da se skupaj pogovarjamo o temah, ki spremljajo kroničnega bolnika od domačega okolja, družinskega zdravnika do hospitalizacije in nazaj. Da se ve, kako bolnik prehaja z nivoja na nivo, da optimiziramo kontakte. To je vizija za prihodnost. Letošnji simpozij bo 16. po vrsti, vsako leto pripeljemo tudi nekaj vrhunskih strokovnjakov iz tujine, da vidimo perspektivo še iz drugega okolja. Ker je država majhna, smo hitro najboljši doma, a se moramo primerjati z regijo (Avstrijo, Nemčijo ...), sicer bomo zaspali in se šli neko svojo medicino, kar ne bi bilo v redu.«

Oddajte svoj komentar

Kranj °

delno oblačno
vlažnost: %
veter: -

-4/14

četrtek

-1/15

petek

-5/6

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

 

 

 

IZLETI / Kranj, 21. februar 2019

Po Domžalski poti spominov

PRIREDITVE / Bled, 21. februar 2019

Pravljični večer za odrasle

PRIREDITVE / Jesenice, 21. februar 2019

V jeseniški knjižnici

PRIREDITVE / Škofja Loka, 21. februar 2019

Blaznikov večer

PRIREDITVE / Gorenjska, 21. februar 2019

Medgeneracijske prireditve

OBVESTILA / Ljubelj, 21. februar 2019

Voden ogled spominske sobe in ostankov taborišča Ljubelj

RAZSTAVE / Jesenice, 21. februar 2019

Šport skozi čas

GLEDALIŠČE / Cerklje, 21. februar 2019

I ? Njofra

 

 
 

 

 
 
 

Žrtve za svobodo / 09:35, 21. februar

Ob spoštljivem spominu, pogosto zlorabljenemu, na te in mnoge druge žrtve ne smemo pozabiti na razloge za napovedano maščevanje okupatorja.

Urejajo križišče pred trgovskima centroma / 19:51, 20. februar

Kot je še pojasnil, se temeljite obnove Gradnikove ceste občina za zdaj še ne bo lotila, saj bo treba za nadaljevanje rekonstrukcije ceste d...

Kam so izpuhteli dobri nameni devetletke / 15:21, 20. februar

Ne vem, a se samo meni zdi, da so v šolstvu pomembna samo delovna mesta, otroc pa kakor nujno zlo.Dolg sem že na svetu, ampak pozitivnega uč...

Žrtve za svobodo / 12:25, 20. februar

Lep govor. Dokaz, da smo Slovenci slab gospodar.

Posekali so drevesa / 19:35, 19. februar

Menim, da je to prav! To drevo na sliki, če pade, poškoduje objekt. Zatorej bi moralo veljati pravilo, drevo ob objektu, je lahko visoko samo toliko kot je oddaljeno od objekta.

Žrtve za svobodo / 16:05, 19. februar

Govornik Viktor Zadnik za oceno odlično!
Takle mamo ja, žal...
Sicer pa večna slava junakom padlim za domovino !!

Denar za podvoz v Lescah / 15:53, 19. februar

Tega je pa kar veliko. Ja, premalo je bilo narejenega zadnjih 10, 15 let! Pogrešam pa kar nekaj zadev. Parkiranje pred Starim mestom oz. Gra...