Zmagovalka, ne »luzerka«

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 18. september 2018 / 10:11  

Najboljši celovečerec festivala je film Ne bom več luzerka scenaristke in režiserke Urše Menart. Štiri vesne ustvarjalcem Mazzinijevega filma Izbrisana.

Portorož – Prvič v 21-letni zgodovini Slovenskega filmskega festivala je šla glavna nagrada v roke ženski filmarki. Po vesnah za režijo, ki sta ju prejeli Hanna Slak lani za film Rudar in Maja Weiss leta 2002 za film Varuh meje, je tokrat najpomembnejšo nagrado vesna za najboljši celovečerni film Ne bom več luzerka prejela scenaristka in režiserka Urša Menart. Film je žirija v sestavi Uldis Dimiševskis, nekdanji vodja produkcije in razvoja, pomočnik direktorja Latvijskega filmskega centra, Polona Juh, igralka, in Boštjan Virc, producent, prepoznala kot najbolj celovit filmski izdelek tega festivala. »Relevantnost teme, dodelan scenarij in precizna režija Urše Menart, izvrstna igralska zasedba z Evo Jesenovec na čelu ter vsi preostali avtorski prispevki tvorijo prepričljivo celoto. Generacijska problematika je aktualna in pereča, a jo film obravnava z inteligentno noto humorja, absurda in topline,« je med drugim zapisano v obrazložitvi. Film Ne bom več luzerka je prejel tudi vesni za najboljši scenarij in najboljšo stransko žensko vlogo (Živa Selan).

Obiskovalci so si na festivalu lahko ogledali 111 filmov, od tega 52 v tekmovalnem programu. Nagrado po izboru občinstva je prejel film Posledice s povprečno oceno 4,75. Filmu je strokovna žirija namenila tudi tri vesne, in sicer režiserju Darku Štantetu za najboljšo režijo, Mateju Zemljiču za glavno moško vlogo in Timonu Šturbeju za stransko moško vlogo. »Enotna in trdna režija, v okviru katere nastaja zgodba, ki nas hkrati privlači in odbija, obenem navduši in potre, vsekakor pa do najmanjših podrobnosti razkrije kompleksno življenje mladine danes. Izjemen prvenec, v katerem režiser presenetljivo dobro upravlja prav vsak delček,« je žirija med drugim zapisala k vesni za režijo.

Kar štiri vesne so šle filmu Izbrisana avtorja in režiserja Mihe Mazzinija. Za najboljšo glavno žensko vlogo je vesno prejela Judita Franković Brdar, za najboljšo izvirno glasbo Jura Ferina, Pavao Miholjević in Vladimir Godár, za najboljšo scenografijo Matjaž Pavlovec in najboljšo kostumografijo Sanja Džeba. Po dve festivalski nagradi so prejeli filmi Zgodovina ljubezni v režiji Sonje Prosenc (za poseben izvirni dosežek; za najboljšo fotografijo – Mitja Ličen), dokumentarec Koliko se ljubiš? režiserke Nine Blažin (Zlatjan Čučkov za najboljšo montažo; za najboljši dokumentarni film) in mladinski film Gajin svet režiserja Petra Bratuše (Nataša Sevčnikar za najboljšo masko; za posebne dosežke). Vesno za najboljši zvok (Julij Zornik) je prejel film Lep pozdrav iz svobodnih gozdov režiserja Iana Soroke, za najboljši kratki film pa Poslednji dan Rudolfa Nietscheja režiserja Blaža Kutina. Vesno za najboljšo manjšinsko koprodukcijo je prejel film Zimske muhe režiserja Olma Omerzuja, za najboljši animirani film pa film Koyaa – Divji ležalnik režiserja Kolje Sakside. Vesno za najboljši študijski film je prejel film Voyage voyage režiserja Luna Sevnika, drugo za posebne dosežke pa Nori dnevi režiserja Damiana Nenadića. Najboljša filma sklopa Podmladek sta Metum (skupinsko delo) in Kar človek čuti režiserja Urha Pirca.