Na jugu Afrike

V republiki Južna Afrika se začenja zemljiška reforma. Velika večina zemlje je četrt stoletja po koncu apartheida še vedno v rokah belcev. Teh je za osem do devet odstotkov prebivalstva, a imajo v lasti 72 odstotkov zemlje …

Zemljiška reforma in drugo

Za kakšno problematiko gre, nam razloži Ben Cousins, dolgoletni južnoafriški raziskovalec na tem področju. Situacijo primerja s tisto v sosednjem Zimbabveju, kjer so bele (vele)posestnike brutalno razlastili. »Zimbabve je veliko bolj kmetijska država kot Južna Afrika, kmetijstvo predstavlja večji del gospodarstva in vanj je vpletenih veliko več ljudi, zato ima ta sektor večjo težo. A zemljiška reforma v Zimbabveju je vključevala zasedbe zemlje, ustrahovanje in nasilje, v nekaterih primerih je bila korupcija, velike kmetije so dobili politični prijatelji Roberta Mugabeja in drugih politikov. Reforma je imela tako veliko negativnih vidikov. Na drugi strani je bilo veliko ljudi, ki so prevzemali kmetije, popolnoma običajnih, ni šlo za politične prijatelje ali vojne veterane. In nekateri izmed njih, še posebej lastniki manjših kmetij, t. i. kmetij A1, so bili razmeroma uspešni. Veliki poraženci so velike in srednje velike kmetije, kmetije A2, pa tudi zelo velike kmetije, ki so jih zasegli politični zavezniki oblasti. Kmetijska zgodba v Zimbabveju po zemljiški reformi je tako mešana. Kmetovalci A1 praviloma bolje izkoriščajo zemljo, delajo bolj intenzivno, veliko vlagajo vanjo. V primeru nekaterih proizvodov, kot sta bombaž ali tobak, proizvedejo zdaj vsaj toliko, včasih pa tudi več, kot so beli kmetje proizvajali prej. Na drugi strani pa je prišlo v primeru nekaterih proizvodov za izvoz, recimo cvetja ali sadja, do uničenja, tega preprosto ni več … Izkušnja Zimbabveja nam torej kaže, da se reforma ne sme izpeljati na kaotičen način in zunaj vladavine prava, kaže pa tudi, da se da redistribuirati veliko zemlje manjšim kmetovalcem, ki so lahko zelo produktivni. A širše gospodarstvo moramo ohranjati dovolj zdravo, da jih lahko podpremo in da so lahko zelo uspešni čez 10, 20 ali 30 let.« / V Južni Afriki je zdaj vprašanje, kaj želijo zagovorniki zemljiške reforme sploh doseči? Lahko reforma sama po sebi zmanjša visoko stopnjo revščine v državi, kjer je več kot polovica prebivalstva revnega, revščina pa je največja ravno med črnskim prebivalstvom? Cousins odgovarja, da zemljiška reforma le delno pripomore k zmanjšanju revščine in neenakosti. »Večina ljudi na podeželju ne želi zemlje, ampak službe. Le 10 odstotkov črnskih kmetov, ki so tržno usmerjeni majhni kmetovalci, želijo zemljo. Če jim bomo pomagali, bodo postali bolj produktivni, njihov standard se bo izboljšal in ustvarjenih bo nekaj delovnih mest. A kot sem rekel prej, s pomočjo zemljiške reforme bi lahko ustvarili mogoče 1,2 ali 1,3 milijona delovnih mest. To samo po sebi ne bo dovolj. Velik problem Južne Afrike je, kako ustvariti delovna mesta na večji ravni. To pa ni samo naš problem, ampak ga delimo z drugimi družbami po svetu. Brezposelnost pri nas je okoli 35-odstotna. Med ljudmi do 35. leta starosti pa je celo 55-odstotna. Kako ustvariti delovna mesta zanje? To je največji izziv in zemljiška reforma sama na to ni odgovor … Izziv je, kako ustvariti pravičnejše gospodarstvo. Zaradi apartheida imamo čudno stanje, ko imamo majhen, osrednji del gospodarstva, ki je razvit in vpet v svetovno gospodarstvo. Okoli 20 odstotkov prebivalstva v srednjem razredu dela v tem gospodarstvu, preostali ljudje na obrobju pa so iz velikega dela uradnega gospodarstva izključeni, imajo nizke prihodke, če sploh imajo službo, in so odvisni od državnih pomoči. To so strukturne značilnosti iz zgodovine, ki smo jih poustvarili, in ne veljajo le za kmetijski sektor, ampak za celotno gospodarstvo. Ustvariti moramo prostor za majhna in srednje velika podjetja, razbiti moramo koncentrirano moč peščice velikih korporacij v vsakem sektorju našega gospodarstva, ki zavirajo ustvarjanje delovnih mest. Zato moramo spremeniti širšo strukturo gospodarstva na splošno, ne zgolj na podeželju oziroma v kmetijstvu. (Vir: Boris Vasev, MMC RTV SLO)

Pat položaj na Švedskem

Tudi na švedskih parlamentarnih volitvah se je – kot reakcija na množico migrantov in težav z njimi – okrepila skrajna desnica, stranka Švedskih demokratov je dobila 28,4 odstotka glasov. Levosredinski blok, v katerem so poleg Socialnih demokratov še Zeleni in Leva stranka, je prejel 40,6 odstotka glasov, desnosredinska koalicija štirih strank pa 40,3 odstotka. Oba bloka odklanjata sodelovanje s Švedskimi demokrati. Pat položaj. Sestavljanje vlade bo torej tudi na Švedskem težavno.

Ljubezen do sovražnika

»Ljubezen je edina sila, ki zmore sovražnika spremeniti v prijatelja.« To je smrtno nevarna izjava Martina Lutra Kinga (1929–1968). Pred petdesetimi leti jo je »plačal« s svojim življenjem.