Pojedel »zarečen kruh«

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Mainslider_za_GGedit / sobota, 15. september 2018 / 20:21  

Naziv mladega gospodarja leta je na letošnjem izboru na Prevaljah pripadel Mateju Ržku z Gorenjega Brda, ki je pred tremi leti od matere na kmetiji prevzel tudi dopolnilno dejavnost peke piškotov, kruha, potic in drugih pekovskih izdelkov.

Gorenje Brdo – Novopečeni mladi gospodar leta Matej Ržek prihaja z gorsko-višinske kmetije na Gorenjem Brdu, na kateri obdelujejo približno šest hektarjev površin, gospodarijo pa še s petnajstimi hektarji gozda. Njihova glavna dejavnost je živinoreja, v hlevu imajo deset glav govedi. Pred skoraj dvajsetimi leti je njegova mama Francka Ržek na kmetiji vpeljala še dopolnilno dejavnost peke piškotov in drugih pekovskih izdelkov ter izdelave rezancev. Pred tremi leti je nosilec dopolnilne dejavnosti postal Matej Ržek.

»Na tako majhni kmetiji, kot je naša, samo od kmetovanja namreč ne bi bilo mogoče živeti,« poudarja Matej Ržek, ki priznava, da sicer nikoli ni nameraval nadaljevati družinske tradicije, čeprav je tako kot ostali člani družine že od malega vpet v to delo. »Končal sem srednjo strojno šolo, a sem na koncu končal v povsem drugih poklicih, delal sem namreč pri mizarju in zidarju,« je pojasnil in dodal, da ne obžaluje, da pri izbiri srednje šole ni imel najbolj srečne roke. »Vedno sem sicer govoril, da se ne bom nikoli ukvarjal s peko, a kot pravijo, zarečenega kruha se največ poje,« se posmeje. Pred leti, ko so odpirali domače kotičke po zadružnih trgovinah, se je povpraševanje po njihovih izdelkih močno povečalo, zato se je po mamini upokojitvi odločil ostati doma in nadaljevati njeno že dobro vpeljano dejavnost. »Naša prednost je, da smo z dopolnilno dejavnostjo začeli že toliko let nazaj, danes je namreč konkurenca na tem področju že bistveno večja, samo v naši dolini se vsako leto pojavita eden ali dva, ki se ukvarjata s tovrstno dopolnilno dejavnostjo. Nam se to za zdaj nič ne pozna, naročila še vedno naraščajo.« Ta čas imajo v ponudbi 15 vrst drobnega peciva in devet vrst kruha, ponujajo tudi potice in domače rezance. »Na teden spečemo okrog 350 škatel s piškoti in okrog tristo kilogramov kruha. Na mesec porabimo približno tono in pol moke.« Pri delu mu še vedno pomaga mama, pa tudi oče in še ena zaposlena. Oče Mirko Ržek je priznal, da ima najlepše delo, saj piškote na koncu okrasi s čokolado. Delo v domači pekarni mora Matej Ržek še vedno usklajevati tudi z delom na kmetiji. »Čeprav smo na hribovitem območju, imamo urejene terase, tako da večino dela lahko opravimo s kmetijskimi stroji.« Dela tako nikoli ne zmanjka, a kljub temu ga danes ne bi zamenjal za običajno osemurno zaposlitev. »Veliko lepše je, ko lahko sam razporejaš svoj čas in si sam svoj gospodar,« razmišlja Ržek.

K še večji prepoznavnosti njihove kmetije je zdaj prispeval še naziv mladega gospodarja leta. »Za tekmovanje so me prijavili v Društvu podeželskih žena Blegoš in sprva niti nisem želel sodelovati, a se je izkazalo, da je bila zelo zanimiva izkušnja, spoznal sem ogromno novih ljudi.« Na podlagi vnaprej predpisanega gradiva, ki so ga morali preštudirati, so preverili njihovo znanje o čebelarjenju, žganjekuhi in poljedelstvu, sledile so še praktične naloge, kot je prepoznavanje semen. V finalu pa so se morali izkazati pri stepanju beljakov, ribanju zelja in polnjenju antistresnih žogic, ki jih sicer izdeluje lanskoletna nosilka naziva mlada kmetica leta, je razložil Ržek in dodal, da se mu je zdela najzahtevnejša naloga prav stepanje beljakov, saj ga je od močnega stepanja začela boleti roka. »Potem pa sem se ozrl okrog sebe in ugotovil, da je pri drugih beljak še povsem tekoč,« se namuzne, saj se je na koncu najbolj izkazal ravno pri tej nalogi. Ostale tekmovalce je pustil za dve do tri minute zadaj. »Pa najbrž bi bil še hitrejši, če ne bi bil od doma navajen, da sem karseda natančen pri ločevanju beljakov od rumenjakov,« se še pošali na svoj račun. Na tekmovanje ga zdaj vežejo številni lepi spomini in nova prijateljstva, ki so se spletla ob celodnevnem druženju.