Poskrbimo za svoje ženske

Za dober in ljubeč odnos med zakoncema velja univerzalno pravilo: kar daš, to dobiš. Nekako smo se navadili, da je bolje prejemati kot pa dajati. Kako ironično – več, mnogo več bomo imeli zadovoljstva v življenju in sreče v zakonu, ko bomo obrnili smer. Več dajanja pomeni več sreče. Ko nekomu nekaj damo iz srca, s čistim namenom, to pomeni brez kalkulacije, kaj bomo dobili nazaj, je bolj srečen tisti, ki daje, kot tisti, ki prejme. Napisano ne velja le za materialne dobrine, velja še bolj za vsebine, ki si jih nehote izmenjujemo v svojih odnosih.

Zapišimo bolj jasno. V zakonskem odnosu sta moški in ženska, vsak s svojo različno naravo. Njuna sreča bo večja, ko bo vsak od njiju investiral tisto, za kar ga je obdarila narava. Moške je obdarila z moškostjo, ženske z ženskostjo. Logično, kajneda. Le pozabili smo na te naravne danosti. Ženske so pozabile, kaj vse se skriva v ženskosti – nežnost, poslušanje, taktnost, ustrežljivost …, moški smo pozabili, kaj je naša moškost – za začetek zagotoviti varnost družini in svoji »levinji«. Ponorelost sodobnega sveta bi nas rada prepričala, da bi našo moškost in ženskost zreducirali le na genitalije. Kakšna norost! Zaradi naše moškosti in vaše ženskosti svet vidimo drugače, iz drugih zornih kotov, ustvarimo si svojo resnico in moramo priznati, da se močno razlikujemo. Moški bomo svojim ženskam najbolj pomagali, ko jim bomo omogočili, da bodo ob nas lahko postale ženske. Najprej jim moramo mi omogočiti varnost v našem odnosu. Zaradi naše lastne sreče smo jih dolžni spoštovati kot boginje, dolžni smo jih poprositi, naj se malo ustavijo, sicer bodo izgorele. Ne vse, večina pa potrebuje nekoga, da jih na lep način zaustavi. Da se bodo lahko ob nas spočile, jim mi enkrat skuhajmo kavico in jih poprosimo, naj nam opišejo, kako je biti žena, kako je biti mati, kako je biti hči. Dolžni smo se zanimati zanje, saj zelo veliko naredijo za nas. Ni vse samo po sebi umevno. Včasih je bilo, danes ni več. Svet se je zelo spremenil. One hrepenijo po našem nežnem moškem pristopu do njih. Želijo si našega občudovanja, upravičeno pričakujejo kakšno zahvalo za njihov trud. Počasi bomo morali priznati, da nimamo moči nad njimi. Saj se nam bodo priklonile, le mi, moški, najprej naredimo to, ker imamo večjo moč. Vsaj mislimo, da jo imamo. Pozabili smo na njihovo lepoto. Kot da je nekam odšla. Še vedno je v njih, le mi je ne vidimo.

In presenečenje: Vse te idilične besede in razmišljanja delamo samo in izključno zaradi sebe. Ne zaradi njih. Zaradi sebe, zaradi svoje moškosti. Na tak način bomo v najin odnos začeli vlagati najboljši del sebe in zaradi gornjih besed in dejanj se bo začela povečevati naša (moška) sreča. Mi bomo srečnejši. Hlastamo za srečo, pa jo imamo vsak dan doma. Na dosegu rok in oči. Kakšna milost in priložnost je biti poročen ali imeti stalnega partnerja!