Kmetijsko gozdarski zavod Kranj je v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zadrugo Sloga Kranj pripravil v sredo na Šifrerjevi njivi v Bitnjah srečanje pridelovalcev koruze in ogled poskusnega nasada z 38 hibridi koruze za silažo od petih semenarskih hiš.

Koruznega hrošča je vse več

Letos so bili na Gorenjskem za rast in razvoj koruze za silažo dobri pogoji. Ponekod je suša povzročila prisilno dozorevanje in tudi predčasno siliranje. Koruznega hrošča je vse več, a letos ni povzročal gospodarske škode.

Po analitični kalkulaciji Kmetijskega inštituta Slovenije so letos stroški pridelave koruze za siliranje na njivi (ob pridelku petdeset ton na hektar) znašali 1208 evrov, brez subvencije 980 evrov, stroški pridelave koruze in priprave silaže (skupaj s stroški spravila, tlačenja, folije itd.) pa 2134 evrov in brez subvencije 1871 evrov.

Bitnje – V govedoreji, ki je najpomembnejša kmetijska dejavnost na Gorenjskem, predstavlja silažna koruza od štirideset do petdeset odstotkov celotnega krmnega obroka, zato je priprava silaže, to je žetev koruze in siliranje, na Gorenjskem najpomembnejše poletno-jesensko kmetijsko opravilo, saj koruza za silažo zaseda približno 3700 hektarjev ali več kot polovico vseh njiv.

»Letos so bili dobri pogoji za rast in razvoj koruze. Na nekaterih območjih so spomladi sovke uničile koruzne rastline, tako da je bila potrebna ponovna setev. Koruznega hrošča je bilo še več kot lani, na lovnem mestu so tedensko ujeli tudi več kot sedemsto hroščev. Tudi na območjih, kjer se je močno razširil, letos, ko so bile ugodne pridelovalne razmere, ni povzročil gospodarske škode, koruza je polegla le na redkih njivah, medtem ko bi v sušnih letih ali ob drugih neugodnih pogojih pridelovalci zanesljivo občutili posledice,« pravi Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, ki na podlagi letošnjih opažanj ugotavlja, da je koruznega hrošča manj na območjih, kjer je malo koruze, in več tam, kjer koruza prevladuje v setvenem kolobarju.

Padavine so bile letos sicer dokaj dobro razporejene čez vse rastno obdobje, vendar pa je šest tednov, ob koncu julija in ves avgust, koruza na plitvejših, peščenih tleh občutila sušo, ki je pospešila prisilno dozorevanje. Nekateri kmetje so jo zato začeli žeti in silirati že avgusta, še zlasti po 15. avgustu. Približno petina koruze je že požeta, siliranje pa bo predvidoma trajalo do konca septembra. »Prisilno dozorevanje je povzročilo, da so nekateri pridelovalci zaradi tega silirali preveč suho koruzo. V takih primerih je priporočljiva uporaba silirnih dodatkov, še zlasti tistih, ki preprečuje segrevanje silaže ob odprtju silosa,« svetuje specialist za živinorejo v kranjskem kmetijsko-gozdarskem zavodu Franc Pavlin, ki pridelovalcem tudi priporoča ob siliranju standardno dolžino rezi koruze, to je od sedem do osem milimetrov. »V svetu sicer potekajo poskusi z daljšo rezjo, od dvajset do trideset milimetrov, ki naj bi zagotavljala boljšo strukturo silaže in lažjo prebavljivost, vendar takšna dolžina rezi prinaša tudi veliko negativnega. Koruza se slabše tlači, večja je možnost segrevanja ...«

»Letos pridelki niso rekordni, so pa dobri, sučejo se okrog petdeset ton na hektar. Ponekod so verjetno tudi nižji, a ne samo zaradi suše, ampak ponekod tudi iz tehnoloških razlogov,« ugotavlja Marija Kalan in poudarja, da se na govedorejskih kmetijah zavedajo pomena kolobarjenja, vendar ga zaradi pomanjkanja zemljišč težko izvajajo. »Če bi hoteli preprečiti škodo, ki jo povzroča koruzni hrošč, bi morali sejati koruzo na isti njivi vsako drugo leto, tako pa se dogaja, da je na isti njivi tudi po več let zapored.«

Oddajte svoj komentar

Kranj 15°

delno oblačno
vlažnost: 97 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

12/28

petek

15/18

sobota

8/22

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

PRIREDITVE / Kranj, Cerklje, Šenčur, 21. september 2018

Medgeneracijske prireditve

IZLETI / Britof, Predoslje, 21. september 2018

Obiranje mandarin

GLEDALIŠČE / Medvode, 21. september 2018

Kos

IZLETI / Kranj, 22. september 2018

Pohod na Bivak II in Šplevto

IZLETI / Šenčur, 22. september 2018

Jakobova pot po Deželi do Bleda

IZLETI / Možjanca, 22. september 2018

Deseti Pohod po Tovorni poti

FILM / Žirovnica, 22. september 2018

Ni ga lepšga kraja

PREDAVANJA / Kranj, 22. september 2018

Proučevanje Svetega pisma

 

 
 

 

 
 
 

Doma pod Triglavom / 23:19, 20. september

1. Temeljna ustavna listina, Uradni list RS, 25. 6. 1991, 4. Čl. 3. Odstavek: »ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in da...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 20:04, 20. september

Lepo je videti, da nekomu pa le uspe. Čestitke za odločitev o izobraževanju, čestitke k začetku dela in s tem samostojnosti. In najvažnejše ...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 17:16, 20. september

Slovenci se uničujemo sami. Že takoj po ww2, mnogo pridnih in poštenih izgnanih in pokončanih po jamah in gozdovih, tisti, ki so ostali, nis...

Doma pod Triglavom / 16:28, 20. september

Naša država je sekularna in vsako vmešavanje RKC je nesprejemljivo ! Slovenska ustava je jasna in toleranca do tega mora biti ničelna! Ni pr...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 19:01, 19. september

Študenti imajo bolj tanko denarnico, pa je verjetno dobila kakšna sredstva s strani "nevladnih organizacij", katerim je v interesu imeti tu ...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 16:29, 18. september

Seveda je kapitalistom v Sloveniji v interesu zaposlovati azilante, vsaj nekej časa bodo tiho in delali za minimalca, domači so se začeli upirati in zahtevajo večje plače..

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 22:04, 17. september

Pozdravljen_a gospa ali gospod Kitty!Jaz sem ta 'študentka', katere življenje vas tako zelo zanima, da bi k meni celo poslali 'ustrezne služ...