Kmetijsko gozdarski zavod Kranj je v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zadrugo Sloga Kranj pripravil v sredo na Šifrerjevi njivi v Bitnjah srečanje pridelovalcev koruze in ogled poskusnega nasada z 38 hibridi koruze za silažo od petih semenarskih hiš.

Koruznega hrošča je vse več

Letos so bili na Gorenjskem za rast in razvoj koruze za silažo dobri pogoji. Ponekod je suša povzročila prisilno dozorevanje in tudi predčasno siliranje. Koruznega hrošča je vse več, a letos ni povzročal gospodarske škode.

Po analitični kalkulaciji Kmetijskega inštituta Slovenije so letos stroški pridelave koruze za siliranje na njivi (ob pridelku petdeset ton na hektar) znašali 1208 evrov, brez subvencije 980 evrov, stroški pridelave koruze in priprave silaže (skupaj s stroški spravila, tlačenja, folije itd.) pa 2134 evrov in brez subvencije 1871 evrov.

Bitnje – V govedoreji, ki je najpomembnejša kmetijska dejavnost na Gorenjskem, predstavlja silažna koruza od štirideset do petdeset odstotkov celotnega krmnega obroka, zato je priprava silaže, to je žetev koruze in siliranje, na Gorenjskem najpomembnejše poletno-jesensko kmetijsko opravilo, saj koruza za silažo zaseda približno 3700 hektarjev ali več kot polovico vseh njiv.

»Letos so bili dobri pogoji za rast in razvoj koruze. Na nekaterih območjih so spomladi sovke uničile koruzne rastline, tako da je bila potrebna ponovna setev. Koruznega hrošča je bilo še več kot lani, na lovnem mestu so tedensko ujeli tudi več kot sedemsto hroščev. Tudi na območjih, kjer se je močno razširil, letos, ko so bile ugodne pridelovalne razmere, ni povzročil gospodarske škode, koruza je polegla le na redkih njivah, medtem ko bi v sušnih letih ali ob drugih neugodnih pogojih pridelovalci zanesljivo občutili posledice,« pravi Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, ki na podlagi letošnjih opažanj ugotavlja, da je koruznega hrošča manj na območjih, kjer je malo koruze, in več tam, kjer koruza prevladuje v setvenem kolobarju.

Padavine so bile letos sicer dokaj dobro razporejene čez vse rastno obdobje, vendar pa je šest tednov, ob koncu julija in ves avgust, koruza na plitvejših, peščenih tleh občutila sušo, ki je pospešila prisilno dozorevanje. Nekateri kmetje so jo zato začeli žeti in silirati že avgusta, še zlasti po 15. avgustu. Približno petina koruze je že požeta, siliranje pa bo predvidoma trajalo do konca septembra. »Prisilno dozorevanje je povzročilo, da so nekateri pridelovalci zaradi tega silirali preveč suho koruzo. V takih primerih je priporočljiva uporaba silirnih dodatkov, še zlasti tistih, ki preprečuje segrevanje silaže ob odprtju silosa,« svetuje specialist za živinorejo v kranjskem kmetijsko-gozdarskem zavodu Franc Pavlin, ki pridelovalcem tudi priporoča ob siliranju standardno dolžino rezi koruze, to je od sedem do osem milimetrov. »V svetu sicer potekajo poskusi z daljšo rezjo, od dvajset do trideset milimetrov, ki naj bi zagotavljala boljšo strukturo silaže in lažjo prebavljivost, vendar takšna dolžina rezi prinaša tudi veliko negativnega. Koruza se slabše tlači, večja je možnost segrevanja ...«

»Letos pridelki niso rekordni, so pa dobri, sučejo se okrog petdeset ton na hektar. Ponekod so verjetno tudi nižji, a ne samo zaradi suše, ampak ponekod tudi iz tehnoloških razlogov,« ugotavlja Marija Kalan in poudarja, da se na govedorejskih kmetijah zavedajo pomena kolobarjenja, vendar ga zaradi pomanjkanja zemljišč težko izvajajo. »Če bi hoteli preprečiti škodo, ki jo povzroča koruzni hrošč, bi morali sejati koruzo na isti njivi vsako drugo leto, tako pa se dogaja, da je na isti njivi tudi po več let zapored.«

Oddajte svoj komentar

Kranj °

pretežno oblačno
vlažnost: %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

-3/1

torek

-1/-1

sreda

-2/4

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

PRIREDITVE / Gorenjska, 22. januar 2019

Medgeneracijske delavnice

PREDAVANJA / Vodice, 22. januar 2019

Slovenija, čarobna dežela

PRIREDITVE / Gorenjska, 22. januar 2019

Medgeneracijske prireditve

PRIREDITVE / Naklo, 22. januar 2019

Najlepše doma

PRIREDITVE / Kranj, Cerklje, Šenčur, 22. januar 2019

Medgeneracijske prireditve

PRIREDITVE / Jesenice, 22. januar 2019

Za otroke

IZLETI / Preddvor, 22. januar 2019

V Tamar

PREDAVANJA / Tržič, 22. januar 2019

Zakaj je narava tako kruta

 

 
 

 

 
 
 

Gora ni nora / 21:44, 21. januar

Smeti je tudi v dolinah ogromno..

Gora ni nora / 21:43, 21. januar

Wojciechowski, pač nisi ljubitelj gora, ni problema...

Gora ni nora / 18:36, 21. januar

Druga plat o "ljubiteljih" gora:

Mount Everest je najvišje ležeče smetišče.

https://www.youtube.com/watch?v=6jCmYUQ1Q88

Sedem let za smrt brezdomca / 20:56, 20. januar

Jagru, ki je ubil zaščiteno sovo uharico pa grozi tri leta aresta... Adijo pamet !

Gora ni nora / 13:09, 20. januar

Sem prehitro napisal.
Lahko bi kakšnega užalil kar pa ni moj namen.
Popravek:
namesto pametne je pravilno drugačne cilje.

Gora ni nora / 12:54, 20. januar

Nejc Zaplotnik: »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel; kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.«************Lepo se sliši...

Zaradi požara evakuirali Baragov vrtec / 23:26, 19. januar

In to v Stražišču?kjer sem Jaz gor rastel da negovorim drugih sladkih rečeh ki sem jih prvič v življenju poskusil, sicer že pedeset let živi...