Splavi, nato kralj

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / nedelja, 9. september 2018 / 09:13  

Letos mineva 380 let od rojstva znamenitega francoskega kralja Ludvika XIV. Njegova mati, Ana de Austria, Ana Avstrijska, je veljala za eno najlepših žensk svojega časa, celo pesniki so opevali lepoto njenih rok. Rodila se je 1601 v Valladolidu, 1615 je postala francoska kraljica, 1643–1651 pa francoska regentinja. Njen oče je bil španski kralj Filip V. Poroko je napeljala mati kralja Luvika XIII., Maria de Medici, o kateri je šel glas, da je kraljevska zvitorepka. Ludvik XIII. in Ana sta bila več kot različen par. On je bil strasten lovec, ona je ljubila gledališče, ples in glasbo. Plemstvo in ljudstvo je pričakovalo prestolonaslednika. Ana ni izpolnila pričakovanj. Po treh splavih je bila na dvoru več kot zagrenjena in zapostavljena. Bila je v brezupnem položaju in kralj se je še manj kot prej menil zanjo. Nekega zimskega dne, ko je bil Ludvik XIII. s svojim spremstvom namenjen na veliki lov v Versailles, mu je načrte prekrižalo vreme. Prenočiti je moral v pariškem Louvru, kjer je imela namen preživeti mrzli letni čas Ana. Pozimi so v gradovih kurili le tiste gosposke prostore, v katerih so bivali, in tako je zlovoljen mož hočeš nočeš pristal v ženini spalnici. Dne 5. septembra 1638 je bil rojen zdrav deček, poznejši Ludvik XIV. Ana je bila stara 37 let in seveda so se širile tudi spotakljive govorice, ki so utihnile 1640, ko je rodila še enega zdravega sina. Kakor je bil Ludvik XIII. srečen ob prestolonaslednikovem rojstvu, je postal neznansko ljubosumen, ker je med materjo in sinom vladalo pristno čustvo obojestranske naklonjenosti. Po etiketi bi moral mali Ludvik mater ogovarjati z madame, a če sta bila sama, je vedno govoril maman, mama, mamica. Kraljevo zdravje je bilo vedno slabše in zato je v oporoki določil, da po njegovi smrti regentinja ne bo Ana, ampak regentski svet. Anin svetovalec je bil takrat osovraženi kardinal Mazarin. Po kraljevi smrti je Anini vlogi najvišje pariško sodišče ugodilo, izničilo oporočno določilo in Ana je postala regentinja do sinovega trinajstega leta, ko so ga proglasili za polnoletnega. Ano so slikali najbolj znani slikarji tiste dobe, med drugim tudi Rubens. Iz Španije pa je z njo prišla tudi navada piti vročo čokolado, ki jo imajo Francozi še danes v čislih, najraje z rogljičkom.

Čokoladni mini sufle

Za 4 osebe potrebujemo: 50 g grenke čokolade (70 odstotkov kakava), 50 g masla + malo za modelčke, 50 g sladkorja, 1 jajce, 1 rumenjak, ščep soli, 2 žlički kakava, 1 žličko cimeta, 6 nepregornih posodic s premerom 6 cm.

Pečico ogrejemo na 160°. Posodice namažemo z maslom in oprašimo s kakavom. Čokolado nalomimo in skupaj z maslom stopimo v vodni kopeli. Malce ohladimo. Penasto umešamo jajce, rumenjak in sladkor. Čim dlje stepamo, tem bolj puhast bo sufle. Zmešamo z masleno-čokoladno maso in dodamo presejano moko, sol in cimet.

Če želimo tekočo sredico, pečemo sufle 12–13 minut. Pozor! Če ga pečemo prvič, je najboljše, da ga mlačnega postrežemo kar v posodicah oziroma skledicah in ga narahlo posujemo s sladkorjem v prahu.

Pa dober tek!