V rehabilitacijo čim več bolnikov

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Nasveti / sobota, 8. september 2018 / 14:54  

Tomaž Hafner, dr. med., specialist pnevmologije s Klinike Golnik, je na nedavnem vseslovenskem srečanju Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, ki je potekalo v Škofji Loki, udeležencem predaval o rehabilitaciji bolnikov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo.

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je kronično obolenje dihal. Za bolezen so značilni kratka sapa, kroničen kašelj ter povečano nastajanje sluzi in izpljunkov. Zdravniki delijo bolezen glede stanja obolelosti na štiri stopnje; na blago, zmerno, težko in zelo težko. Med najpogostejšimi dejavniki tveganja za nastanek in razvoj bolezni so cigaretni dim, poklicna izpostavljenost prahu, kemikalijam, onesnaženosti okolja, lahko pa so dejavniki tveganja tudi genetski oziroma kombinacija obojega. Tomaž Hafner, dr. med., specialist pnevmologije s Klinike Golnik, je srečanju Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije udeležencem predaval o rehabilitaciji bolnikov s KOPB. "Pod rehabilitacijo si običajno predstavljamo neki program, vaje, s katerimi želimo povrniti funkcijo okvarjenemu organu npr. po poškodbi, infarktu. Pri pljučih je to malo drugače, saj se pljuča ne obnavljajo. Pri rehabilitaciji bolnikov s KOPB gre za multidisciplinarni program, ki je usmerjen predvsem v izboljšanje telesne zmogljivosti bolnikov, zmanjšanje težke sape in izboljšanje kakovosti življenja, da bolniki spet postanejo bolj samostojni, da več zmorejo. Sama rehabilitacija sicer ne izboljša pljučne funkcije, izboljšajo se pa mehanika dihanja, tehnika dihanja in zmanjša prenapihnjenost pljuč, ki zelo omejuje bolnike. Pomembno se zmanjša tudi število poslabšanj, hospitalizacij, posledično depresij in anksioznih motenj," je pojasnil Hafner in poudaril, da je še največji izziv za bolnika njegova motiviranost za rehabilitacijo: "Rehabilitacija vse bolj pridobiva pomen in je vključena že v zelo zgodnje stopnje bolezni. Kontraindikacij za samo izvedbo je zelo malo. O absolutni kontraindikaciji govorimo, ko ima bolnik pridružene nestabilne srčne bolezni in bi s telesno aktivnostjo poslabšali njegovo stanje, zato jo odsvetujemo. Vse drugo so relativne kontraindikacije, kar pomeni, da moramo program telesne aktivnosti zgolj prilagoditi bolnikovim omejitvam npr. pri pridruženih ortopedskih težavah ..."

Rehabilitacija poteka na treh nivojih, kot je še pojasnil zdravnik. Izvajajo jo že v bolnišnici v času hospitalizacije težjih bolnikov, ki vaje delajo pod nadzorom fizioterapevta. V tujini večina rehabilitacij poteka ambulantno. Bolniki nekajkrat tedensko pridejo od doma v bližnji center, kjer ravno tako izvajajo aktivnosti pod nadzorom fizioterapevta in ostalih članov ekipe. Za bolnike z lažjo obliko KOPB je zelo priporočljiva vadba doma.

Osnova rehabilitacije je torej telesna vadba, velik poudarek je na tehnikah dihanja, a je pridruženo tudi izobraževanje o bolezni, prepoznavanje poslabšanja bolezni, pravilna uporaba inhalatorne terapije, psihološko, socialno (če je potrebna pomoč na domu) in prehransko svetovanje. Bolniku kadilcu se ponudi tudi program prenehanja kajenja. "Vse s ciljem, da bolnik spremeni način življenja. Iz sedečega načina se spravi v aktivno življenje."

Rehabilitacija na Kliniki Golnik poteka v obliki hospitalne rehabilitacije, sestoji iz treh testiranj, temu sledijo štirje tedni vadbe, prilagojene individualno posameznemu pacientu. V timu so zdravnik, fizioterapevt, medicinske sestre, dietetiki, psiholog, socialni delavec. "V prihodnje moramo predvsem povečati samo vedenje o pomembnosti rehabilitacije za bolnike s KOPB. Sam program še ni odobren in financiran s strani zdravstvene zavarovalnice, za kar se borimo že zadnjih nekaj let. V Sloveniji se za zdaj rehabilitacija izvaja samo na treh lokacijah: na Golniku, v Sežani in Topolšici. Končni cilj je, da v program rehabilitacije vključimo čim več bolnikov, da vzpostavimo tudi ambulantni način," je še dejal Tomaž Hafner in dodal, da kot zdravnik želi, da so bolniki s KOPB tudi doma bolj telesno aktivni: "Da torej vzdržujejo redno telesno aktivnost in da jo postopoma zvišujejo. Priporočljiva je hoja, najprej po ravnem, postopoma v klanec, sčasoma hitreje. Zelo priporočljiva je tudi uporaba sobnega kolesa."