Smrtna kazen nedopustna

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 8. september 2018 / 14:56  

Papež Frančišek je v zadnjem času medijsko izpostavljen predvsem zaradi (prepozne) obsodbe pedofilije v Cerkvi. V tej senci je ostalo njegovo drugo epohalno dejanje: da je dal prepoved smrtne kazni vpisati v Katekizem RKC …

Pravrednote človečnosti

»Dolgo časa je uporaba smrtne kazni s strani legitimne oblasti po pravilno izpeljanem procesu veljala za primeren odgovor na težo nekaterih zločinov in sprejemljivo sredstvo, čeprav skrajno, za zaščito skupnega dobrega. / Danes pa je vedno bolj živa zavest, da se ne izgubi dostojanstvo osebe niti takrat, ko je nekdo zagrešil najtežje zločine. Poleg tega se je razširilo novo razumevanje pomena kazenskih sankcij s strani države. In še, uveljavili so se bolj učinkoviti sistemi zapiranja, ki zagotavljajo dolžno zaščito državljanov in sočasno ne odvzemajo obdolžencu na dokončen način možnosti prostosti. / Zato Cerkev v luči evangelija uči, da je smrtna kazen nedopustna, saj napada nedotakljivost in dostojanstvo osebe, zato si odločno prizadeva za njeno odpravo po vsem svetu. / Ta ukaz bo razglašen z objavo v L'Osservatore Romano ter bo še isti dan začel veljati. Objavljen bo tudi v Acta Apostolicae Sedis.« Tako se glasi papeški ukaz, ki radikalno spreminja vsebino 2267. člena Katekizma RKC. Filozof Tine Hribar nam pomen tega dejanja razloži, kakor sledi: »S prepovedjo smrtne kazni se papež Frančišek uvršča pod obnebje, ki ga je s projektom svetovnega etosa začrtal katoliški duhovnik in teolog Hans Küng … Uresničitev svojih sanj je doživel, ko je 9. septembra 2001 dobil mednarodno priznanje najvišje stopnje. Generalna skupščina OZN je tega dne sprejela dokument, katerega idejni pobudnik, obenem pa sotvorec – skupaj z dvajsetimi reprezentativnimi intelektualci z vsega sveta – je bil Küng. Dokument ima naslov Resolucija o dialogu med civilizacijami. Küngu je pripadla čast, da je uvodoma prebral svoje besedilo, ki ima naslov Izjava pred Generalno skupščino Združenih narodov. Resolucija namreč izhaja iz temeljnih vrednot svetovnega etosa, se pravi, iz pravrednot človeka kot človeka in s tem človečnosti. Te so: svetost življenja, posvečenost mrtvih, dostojanstvo človeka in zlato pravilo (ne stori drugemu tega, česar ne želiš, da bi drugi storil tebi). Prva vrednota je stara več kot dva tisoč šeststo let, druga dva tisoč petsto let, tretja pol tisočletja (izrecno jo je leta 1486 v spisu O dostojanstvu človeka izpostavil renesančno humanistični mislec Giovanni Pico della Mirandola), četrta pa več kot tri tisoč let. Te vrednote so navzoče v vseh svetovnih religijah, tvorijo njihovo skupno jedro in zaradi tega lahko igrajo skupni imenovalec dialoga med njimi. Ne religiozni, ki je zaradi njihove versko obredne pestrosti/različnosti nemogoč, temveč etični skupni imenovalec.« Hribar sklene z naslednjim poudarkom: »Niso religije kriterij resnične etičnosti, marveč je praetičnost kriterij prave religioznosti, konkretno, pravega krščanstva. Ali kot v zvezi s svetostjo življenja že leta opozarja papež Frančišek: svetost življenja je pred vsem drugim, zato niti v imenu Boga ni dovoljeno ubijati. Merilo resnične vernosti je etični kriterij, konkretno, svetost življenja kot izhodiščna pravrednota svetovnega etosa. Iz tega dejstva izhajajo po Küngu naslednja tri spoznanja: Ni dialoga med religijami brez skupnih etičnih vrednot. Ni miru med religijami brez dialoga med njimi. Ni miru med narodi brez miru med religijami. V povzetku: ni svetovnega miru brez svetovnega etosa. Pa tudi spravnega dialoga med teisti in ateisti oziroma agnostiki ne.« (Vir: Sobotna priloga Dela, 18. 8. 2018)

Smrtna kazen po svetu

Večina držav je zaradi etičnih razlogov in zaradi nepopravljivosti ob morebitni sodni napaki smrtno kazen odpravila. V Sloveniji smo zadnjo smrtno kazen izvršili leta 1957, leta 1989 smo jo tudi uradno odpravili. Po poročanju ustanove Amnesty International so npr. v letu 2004 izvedli 3797 usmrtitev v 25 državah, od tega kar 3400 v Ljudski republiki Kitajski. Med letoma 1990 in 2003 so po istem viru na svetu povprečno usmrtili 2242 zapornikov letno; LR Kitajska več kot 20.000! (Vir: Wikipedija)

Nič več premikanja ure?

Predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker je napovedal konec premikanja ure. Med 4. julijem in 16. avgustom 2018 je namreč 4,6 milijona Evropejcev iz vseh 28 držav članic EU-ja odgovarjalo na vprašalnik o ureditvi poletnega časa. Odgovori so pokazali, da je velika večina državljanov EU proti premikanju ure. Juncker zato Evropski komisiji predlaga, da upošteva voljo anketiranih prebivalcev. Obljublja, da se bo tudi osebno zavzel za ukinitev poletnega oziroma zimskega časa. Tako je mogoče, da bo ustrezen in zavezujoč sklep sprejet že do marca 2019.