Matevž Gradišek, začetnik homeopatije na Kranjskem

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 3. september 2018 / 10:35  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (162)

Začetnik homeopatije na Kranjskem naj bi bil Matevž Gradišek, ki se je rodil 1. septembra 1776 v Zgornjih Gameljnah ob Savi. Začel je kot usmiljeni brat v Župniji Šmartin pod Šmartno goro, kasneje pa je bil tudi prior usmiljenih bratov in zdravnik. Imel je zelo težko mladost, polno bolezni, predvsem pa ga je mučila epilepsija.

Leta 1797 si je izprosil sprejem med usmiljene brate. Uspelo mu je študirati anatomijo in osteologijo pri bratih v Feldsbergu, ostale medicinske predmete pa je opravil na univerzi v Pragi. Definitorij njegovega reda ga je 15. avgusta 1806 izvolil za subpriorja ter ga poslal v Ljubljano, kjer je postal leta 1807 načelnik bolnišnice. Po odhodu usmiljenih bratov iz Ljubljane je pod Francozi izročil 30. oktobra 1811 samostanski in bolnišnični inventar novemu upravitelju, sam pa se zatekel z bratom Amosom v hišo veletržca Castagne ter bival deloma v Ljubljani, deloma v Škednju pri Trstu, pogosto pa je tudi spremljal bogataše na popotovanjih, zlasti v toplice. Od avstrijske vlade si je izposloval pokojnino, kupil svet pod Šmarno goro ter dal postaviti na njem hišico in se leta 1825 v njej naselil.

Matevž Gradišek je bil po naravi veseljak. V Ljubljano naj bi prišel z velikim pomanjkanjem zdravniške stanovske morale. V Pragi je že pred promocijo mnogo »mediciniral«. Tudi na potovanju v Ljubljano je v poštnem vozu ozdravil nekaj svojih sopotnikov. Njegov zdravniški sloves se je kmalu razširil po vsej deželi, tako da mu je privabljal paciente tudi iz tujine. Ko je finančna uprava poverila upravo bolnice mestni občini, je izgubil ves vpliv v njej. Začel je ordinirati v Castagnovi hiši. Sprejemal je vse, tudi najrevnejše, ki so prišli k njemu. V času vojnih epidemij leta 1814 je imel v hišah v Žabjeku epidemijsko bolnišnico, v katero je sprejel vse dizenterične, tifozne in pegavične bolnike. Nasprotovanje med Gradiškom in preostalimi zdravniki je privedlo do ostrih spopadov. Ordinarijat in »hvaležni pacijenti« na eni strani so se borili za Gradiška, manjši del meščanstva z zdravniki na drugi strani pa proti njemu. Postal je zagrizen homeopat in je to propagiral povsod in z vsemi – (zapisano je) tudi nepoštenimi sredstvi. Za homeopatijo je pridobil predvsem veliko duhovščine, ki jo je fanatično navdušil. Kot »homeopatski šarlatan« si je po stalni naselitvi v Šmartnem pod Šmarno goro v svoji hišici uredil kapelo, lekarno in ordinacijsko sobo. Bolniki so prihajali k njemu od blizu in daleč. Izmed 220 bolnikov, ki so leta 1835 zboleli za kolero, jih je umrlo samo pet.

Slovenski literarni preporod mu je sicer ostal tuj, vendar ga znanje nemščine in italijanščine ni odtujilo materinemu jeziku, saj je pri svojem zdravljenju uporabljal tudi slovenščino.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Stari Oselici se je 28. 8. 1819 rodil podobar in kipar Janez Vurnik starejši. Rodil se je kot Burnik. Ni znano, zakaj je dal spremeniti priimek v Vurnik. Bil je zaveden narodnjak. Izklesal je nagrobnika pesniku Simonu Jenku in domoljubu Lovru Pintarju.

V Trbojah pri Smledniku se je 28. 8. 1875 rodil organizator slovenskega planinstva, gorski reševalec, župan v Kranjski Gori in zdravnik Josip Tičar.

V Železnikih (Kropi?) se je 28. 8. 1891 rodil fotograf in filmski snemalec Veličan Bešter.

V Ljubljani je ustanovil prvo slovensko filmsko podjetje Slovenija film.