Vid Sark med svojimi upodobitvami Azteških pesmi. / Foto: Igor Kavčič

Novi svet starih Aztekov

V Galeriji Ivana Groharja se predstavlja vizualni umetnik Vid Sark. Na ogled je postavil izbor risb, ki jih je ustvaril v letih od 2015 do 2017 in jih naslovil Azteške pesmi.

Škofja Loka – Vid Sark je vsestranski umetnik, ki svojo likovno govorico izrisuje že več kot dve desetletji. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani kot oblikovalec vizualnih sporočil. Ustvarja predvsem na področju risbe, ki poleg klasične črtne stilizacije vsebuje še fantazijsko in simbolno uporabo barv ter različnih likovnih tehnik, od kolažnih posegov, prosojnega plastenja do kaligrafije in letrizmov. Blizu mu je književnost, iz katere pogosto črpa tudi navdih za likovno ustvarjanje. Poleg ukvarjanja z oblikovanjem ga zanima fotografija, v kateri išče vsebinske dopolnitve k tematikam v risbah. Z glasbeniki in glasbenimi skupinami sodeluje tudi kot flavtist.

Literatura navdih za likovno

Kot ugotavlja kustos razstave, umetnostni zgodovinar Loškega muzeja Boštjan Soklič, je Vid Sark ustvarjalec z izrazito osebnim umetniškim profilom, včasih pretanjenim in poetičnim, drugič bolj eruptivnim in dramatičnim. Ob raziskovanju duhovnega in materialnega sveta starih indijanskih kultur Srednje Amerike si je za tokratno umetniško izhodišče izbral Azteške pesmi, obsežno zbirko filozofske poezije, zgodovinskih slavospevov ali religioznih himn, ki na svojevrsten, do zdaj še ne docela razjasnjen način, predstavljajo edinstveno kulturno zapuščino starih Aztekov.

»Indijanske kulture me zanimajo že vse življenje, zadnjih pet let pa sem se z njimi ukvarjal še bolj studiozno in poglobljeno, kar se seveda odraža tudi na mojem likovnem področju. Vzporedno me sicer zanimajo tudi druge tematike, tokrat pa sem se odločil za Azteke, ker menim, da so dela, povezana z njimi, dosegla neko stopnjo zaokroženosti,« pojasnjuje Vid Sark, ki je med več kot tisoč deli manjšega formata za razstavo izbral nekaj več kot petdeset listov, ki jih predstavlja po dva v enem steklu. Pare je med seboj združeval vsebinsko. »Imam toliko risb, da je kriterijev za povezovanje neskončno. Odločil sem se za pare, saj je dvojnost v azteški kulturi močno prisotna na vseh področjih, v jeziku, metaforah, poeziji, tako rekoč v mnogih kontekstih njihovega družbenega in kulturnega življenja. Napisano ima pri njih več pomenov – in tega sem se držal tudi pri svojih delih. Blizu mi je način razmišljanja, da je vsak gledalec kot konzument umetnosti pri tem aktiven, da sodeluje in si sam razlaga videno. Ni pomembno, da si ponavljaš, kaj je umetnik želel povedati, pomembna je lastna gledalčeva interpretacija.«

V iskanju nečesa lepega

V Galeriji Ivana Groharja si ne ogledujemo ilustracij niti vinjet – kot poudarja Soklič, so Sarkove risbe podobne kozmogramom, ki z vso živostjo in neposrednostjo beležijo ter predočajo bistva določenih pojavov. Avtor v izbiri tehnike in materialov pri ustvarjanju deluje spontano. »Največkrat delam po nekih predlogah ali na podlagi tematik, ki se jim v tistem trenutku študijsko posvečam. V mislim imam pojme, izraze, stavke, zgodbe ... O tem, kaj bo nastalo, pa se odločam v trenutku, ko sedem za delovno mizo. Moj atelje je kot komandna plošča vesoljske ladje z milijonom nekakšnih vzvodov, lučk … – vse to okrog mene so moja orodja za risanje in v roke vzamem tisto, s katerim v tistem trenutku lahko na najbolj direkten način povem, kar sem imel povedati,« o izbiri tematik in materialov pri delu pove Sark, ki je tokrat izbral Azteke. »Najbrž ga ni med nami, ki se ne bi srečal s skrivnostmi tako imenovanega novega sveta – Amerike. Svoje delo lahko artikuliram z besedami mehiškega pisatelja Carlosa Fuentesa, ki pravi, da je morda naša naloga, da iz nepregledne zgodovine klanja, trpljenja in uničenja razberemo nekaj lepšega in večjega, za kar se je vredno boriti.« Vse te indijanske kulture so pogosto predstavljene preveč površno, Vid Sark jih na neki način prevaja v likovni jezik. Do 23. septembra v Galeriji Ivana Groharja.

Oddajte svoj komentar

Kranj 4°


vlažnost: 98 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

-1/7

četrtek

0/2

petek

-5/2

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

IZLETI / Kranj, 17. januar 2019

Pohodniški izlet Dragonja–Sveti Duh

PREDAVANJA / Žiri, 17. januar 2019

Vzgoja za smisel

PREDAVANJA / Lesce, 17. januar 2019

S krepitvijo črevesne flore do boljšega zdravja

OBVESTILA / Milje, 17. januar 2019

Izdelovanja rož iz krep papirja

OBVESTILA / Škofja Loka, 17. januar 2019

Srečanja ob humanistiki

PRIREDITVE / Stara Fužina, 18. januar 2019

Tolminsko sirarstvo – tisočletna kultura

IZLETI / Kranj, 19. januar 2019

Pohod Predoslje–Suha

IZLETI / Šenčur, 19. januar 2019

Jakobova pot po šenčurski veji

 

 
 

 

 
 
 

Lani največ uprizarjali Cankarja / 22:12, 16. januar

Cankar se je peljal na Rožnik s kočijo, z drugo pa klobuk, palca in rokavice!

Lani največ uprizarjali Cankarja / 19:14, 16. januar

Skoraj bi pozabil.Zadnjič sem ga videl enkrat v 90. letih v Begunjah. Takrat že ni bil več "taprav".Morda se ga še kdo spomni, klicali so g...

Lani največ uprizarjali Cankarja / 18:53, 16. januar

Tole je resnična zgodba.Moj znanec je bil oboževalec gledališča.Nobene predstave ni izpustil.Nekoč je želel že drugič na predstavo in je ...

Koncerti za boljši jutri / 18:25, 16. januar

Koncert ne prinese boljši "jutri".
Tudi 1000 koncertov ne.
Koncert lahko prinese boljši "danes" tistim, ki poberejo vstopnino.

Zaradi dotrajanih oken so učenci na prepihu in mrazu / 13:05, 16. januar

"Primitivna desničarja in še bolj primitivna komentarja !"************Primoz, zbiranje zamaškov ni sramotno, je pa sramota za državo v Evrop...

Katere ceste čaka letos obnova / 12:23, 16. januar

Začnite z novim rondojem Kranj vzhod in potem navezavo na novo cesto Britof-Šenčur. Počasi bo kolona ob konicah do Brnika.

Zaradi dotrajanih oken so učenci na prepihu in mrazu / 09:48, 16. januar

Po gaberjanskih ukrepih učitelj ni bil več spoštovan.