Vabimo k obilni udeležbi

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 28. avgust 2018 / 13:30  

V Galeriji Muzeja Železniki so v petek odprli razstavo plakatov, ki so v Železnikih in okolici vabili na prireditve v času med prvo in drugo svetovno vojno. Naslov razstave Med dvema ognjema torej ni naključen.

Železniki – Plakat ima danes še vedno enako oglaševalsko vlogo, kot jo je imel pred skoraj sto leti, le da ima pri tem močno konkurenco v elektronskih medijih, v družabnih omrežjih in podobno. Seveda pa je drugačna tudi sodobna in bogatejša vizualna podoba in temu primerno tehnologija njegove izdelave. Prvo, kar nas preseneti, pa je njegova velikost. Površino plakata, ki na Češnjici sporoča, da je do Galerije in Muzeja Železniki še tri kilometre, bi na primer težko prekrili s skoraj tridesetimi plakati, ki so od petka razstavljeni v pravkar omenjeni galeriji.

Odlično ohranjene plakate, ob njihovi velikosti bi jih danes sicer lahko imeli za malo večje letake, je Muzejskemu društvu za razstavo ponudil domačin Gregor Bogataj. »Plakate mi je pred leti v hrambo zaupala moja – zdaj dve leti pokojna – stara mama Frančiška Bogataj, ki jih je zbirala v svojih mladih letih v času med obema vojnama. Nekaj let sem jih imel doma, ko sem opazil, da je njihovo stanje vedno slabše, sem se pozanimal, kako jih strokovno obnoviti in naprej hraniti. Za restavriranje je poskrbel Jernej Hudolin in danes so tu na razstavi,« je bil kratek in jedrnat Bogataj in dodal, da je sreča, da so plakati ostali nedotaknjeni, saj je pred mnogo leti del domače hiše Na Plavžu pogorel.

Med razstavljenimi plakati prevladujejo tisti, ki vabijo na gledališke igre, nekaj pa jih vabi tudi na obletnice društev in veselice, ki so jih pripravljali ob tem. Igre sta organizirali dve društvi, Prosvetno društvo Železniki in Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Železnikih. Le na redkih so ob vlogah napisani tudi njihovi nosilci, na enem so dopisani celo dodatno na roko. Ob vstopnini za posamezna sedišča v dvorani, največkrat piše le »Cene so običajne«, so vedno napisani prireditelji, kratki opisi dogodkov, kraj, ura, dan in mesec, letnica največkrat manjka. Če je šlo za dobrodelnost, je to omenjeno z močnejšim tiskom, na primer na predstavi Sirota Jerica so leta 1929 čisti dobiček namenili revnim učencem. Ob veseloigri Detektiv Megla avtorja Jožeta Kranjca, ki so jo igrali v Krekovem domu v Selcih, je pripisano, da je otrokom vstop prepovedan. Le kaj je bilo takega, česar mladež ne bi smela videti? Je bila na odru izrečena kletvica, je bil v igro vključen tudi kakšen poljub? Kdo bi vedel ...

»Zgovoren je plakat, na katerem na vrtno veselico vabi Selška podružnica Slovenskega planinskega društva in je na njem zapisano, da bo čisti dobiček namenjen v prid zgradbe dr. Krekove koče na Ratitovcu. Prav tako so zanimivi dodatki, na primer: ''Vljudno vabimo k obilni udeležbi'', ali pa ''Občinstvo se prosi, da prihaja točno'', ''Preplačila hvaležno sprejemamo'',« pove predsednik Muzejskega društva Železniki Rudi Rejc, ki pomen razstave vidi predvsem v primerjavah z današnjimi plakati, pa naj gre za velikost ali prej omenjena v preteklosti relevantna in zanimiva sporočila, ki jih danes na plakatih ne zasledimo več. Na plakatu za proslavo ob tridesetletnici Prosvetnega društva, ki naj bi trajala kar dva dni, beremo, da bo na sporedu igra Miklova Zala, naslednji dan pa godba, javna telovadba, ljudska veselica, srečelov in ... šaljiva pošta. Le kaj bi to bilo? Časa, da ugotovimo, imamo mesec dni, kolikor bo razstava na ogled.