Jernej Andrejka, polkovnik 17. pešpolka kranjskih Janezov

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 27. avgust 2018 / 10:35  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (161)

V Dolenjah pri Domžalah se je 20. avgusta 1850 rodil publicist in častnik 17. pešpolka kranjskih Janezov Jernej Andrejka, ki se je med drugim udeležil tudi avstrijske zasedbe BiH.

Andrejka plemeniti Livnogradski Jernej je obiskoval nižjo gimnazijo v Ljubljani v letih 1867–1870. Po tretjem razredu je moral, ker je bil pri vpisu star že 17 let, septembra 1870 nastopiti služenje vojaškega roka v 17. pešpolku v Ljubljani. Novembra 1870 so ga premestili v Trento. Zaradi izrednih sposobnosti so ga še s šestimi fanti takoj sprejeli v kadetsko pripravnico v Innsbrucku, kjer je bil med letoma 1871 in 1873.

Sprva ni želel služiti v vojski, vendar so bile razmere takšne, da se je znašel kot kadet (častniški pripravnik) konec leta 1873 v 17. pešpolku v Trstu. Že leta 1875 je napredoval v poročnika. V letih 1878–1879 je sodeloval pri avstro-ogrski zasedbi Bosne in Hercegovine, se leta 1879 vrnil v Trst in bil leta 1880 premeščen v Ljubljano, kjer je ostal do leta 1893, ko je odšel v Celovec. Ko je januarja 1895 prenehala njegova služba, je dosegel v 17. pešpolku čin stotnika. Premeščen je bil k cesarski gardi na Dunaj, kjer je sprva kot konjeniški stotnik in nazadnje od 1907 kot major služboval do upokojitve leta 1919.

Po upokojitvi je do razpada Avstro-Ogrske živel na Dunaju. Leta 1911 je napredoval v čin podpolkovnika in bil med prvo svetovno vojno 1916 ponovno vpoklican v vojaško službo. Od 1919 je živel v Ljubljani.

Ob klasični vojaški karieri se je posvečal pisanju zgodb iz vojaškega življenja in zgodovinskih zapiskov za Slovenski narod, Ljubljanski zvon in Slovenca. Najbolj znana je njegova na podlagi dnevnika napisana knjiga o okupaciji Bosne in Hercegovine. V njej popisuje vojaške operacije avstro-ogrskih enot, še posebno tistih, v katerih so se bojevali slovenski fantje. Dragocena je bila njegova pomoč Slovencem, zlasti študentom, ki so živeli in delali na Dunaju. Pred smrtjo je napisal spomine na prvih 23 let svojega življenja. Ko je služboval na Dunaju, se je še zlasti zanimal za razvoj rojstnega kraja. Sodeloval je pri ustanovitvi ljudske šole, priskrbel je pomoč za vodovod in mlekarno ter poskrbel za nove zvonove na Rovah.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Škofji Loki se je 20. 8. 1683 rodil pridigar, duhovnik, redovnik, jezuit humanist Jernej Basar. Leta 1718 je stopil v red jezuitov. Njegov sloves se je razširil do Belgije in Poljske, od koder so ga povpraševali za nasvete. Šteli so ga med tri najboljše takratne govornike Avstrije.

V Naklem se je 20. 8. 1881 rodil teolog in publicist Jernej Pavlin. Pisal je življenjepise svetnikov in bil soavtor veroučnih učbenikov. Naredil je tudi izpit za poučevanje stenografije.

Na Trsteniku pri Kranju se je 22. 8. 1803 rodil biblicist in prevajalec Placid (pravo ime Jernej) Javornik. Na pobudo A. M. Slomška je leta 1847 začel izdajati prevod Stare zaveze.

V Tržiču se je 22. 8. 1835 rodil metalurg in izumitelj Lambert von Pantz. Z izumi in racionalizacijo delovnih procesov je ohranjal konkurenčnost Kranjske industrijske družbe.

V Škofji Loki se je 25. 8. 1857 rodil profesor, naravoslovec in planinec Ivan Macher. Napisal je več učbenikov za pouk živalstva in rastlinstva za nižje razrede srednjih šol.