Darko, naš junak si

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Šport / sobota, 25. avgust 2018 / 11:31  

V Podbrezjah so s sprejemom izkazali čast evropskemu prvaku Darku Đuriću. Za njim so težki meseci življenja in treninga na Nizozemskem, ki so bili kronani z dvema medaljama na evropskem prvenstvu v paraplavanju. Kako naprej? »Glava je še vroča, počakajmo,« pravi Darko.

Podbrezje – Darko Đurić piše izjemno zgodbo, zgodbo o fantu, ki se je rodil brez leve roke in brez obeh nog, v življenju pa je dosegel že številne zmage, tako športne kot na drugih področjih. Na nedavnem evropskem prvenstvu v paraplavanju je osvojil zlato medaljo na petdeset metrov prosto in bronasto medaljo na dvesto metrov prosto.

Sprejem po novem velikem uspehu je bil pri Debeljakovih v Podbrezjah, kjer je že skoraj vse življenje Darkov dom. Milan in Veronika sta ga posvojila pred 27 leti. Sprejem je pripravila družina ob podpori Občine Naklo. Na oder je Darko prišel ob zvokih Avsenikove Golice, prvič brez bergel, kar je tudi ena izmed njegovih velikih življenjskih zmag. Sledila je himna v njegovo čast, katere avtor je oče Milan Debeljak. »Darko, naš junak si. Vsi, ki te poznamo, smo ponosni nate, radi te imamo ...« je le delček refrena. Darku so čestitali župan Občine Naklo Marko Mravlja, ki mu je ob tem izročil spominsko plaketo občine kot udeležencu paraolimpijskih iger (podeljevali so jih na zboru olimpijcev, kjer pa Darka zaradi treninga na Nizozemskem ni bilo), Gregor Gračnar, podpredsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja, prvi Darkov plavalni trener in sedanji generalni direktor Direktorata za šport dr. Boro Štrumbelj, ki mu je čestital tudi v imenu ministrice za šport, Jana Čander, selektorica paraplavalne reprezentance Slovenije, Jernej Jeglič, predsednik TVD Partizan Podbrezje, in Darkov sedanji trener Grega Nahtigal.

Poleg glasbeno-plesnega programa so si zbrani ogledali Darkova nastopa za zlato in bronasto medaljo, Darko je še enkrat poslušal Zdravljico sebi v čast. Spomini na prvenstvo so še zelo sveži. »To je bilo eno najbolj turbulentnih prvenstev, kar sem jih doživel. Na prvo tekmo na sto metrov prosto sem prišel s prvim časom, pričakoval sem medaljo, naredil pa veliko napako, med plavanjem gledal tekmeca in vse je šlo po zlu. Trener Grega je nato naredil veliko delo, me psihično dobro pripravil na nadaljevanje. Odstranil sem vse moteče dejavnike, osredotočen sem bil le na tekmo, na kateri sem samo plaval in gledal proti dnu bazena. S konkurenco se nisem obremenjeval,« je dejal 29-letni športnik. Še enkrat več se je znal pobrati, tako kot po olimpijskih igrah, kjer si je zelo želel medalje, končal pa na četrtem mestu. »Po Riu sem imel kar hudo krizo. Bazena nisem hotel niti videti. Vedel sem, da moram narediti spremembo. Vprašal sem za možnost treninga na Nizozemskem. Uresničila se je, podprli so me tudi na zvezi. Se je izplačalo,« je še povedal, na vprašanje o naslednjem cilju pa odgovoril: »Glava je vroča, prisotna so še močna čustva. Najbolj realno na prihodnost takrat ne gledaš. Treba je počakati, da se glava ohladi, zbrati misli, se posvetovati z ljudmi okrog sebe in potem sprejeti odločitve.« Na koncu ni pozabil na zahvalo: »Moji rezultati so kot ledena gora. Na površju je videti le en odstotek, preostalih 99 je vse drugo: v prvi vrsti družina, ki mi je dala topel dom, Podbrezje, trenerji, zveza, sponzorji, vsi, ki mi pomagajo in me podpirajo.« Svoji družini je izredno hvaležen za vse, kar so naredili zanj. Starša sta praznovala 35. obletnico poroke in čestital jima je s podbreško potico in besedami: »To sta najbolj srčna človeka. Brez njune dobrote ne bi bilo teh uspehov in vsega lepega, kar se mi je v življenju zgodilo.«

Darka so pričakali domači, prijatelji, znanci in tudi drugi, ki so prišli izkazat čast evropskemu prvaku. »Seveda sem ponosen na njegovi medalji, še bolj pa vesel. Za to sta dva razloga. Darko je bil zadnjih devet mesecev na Nizozemskem, kjer je trdo treniral. To so bili zanj težki meseci. Pogrešali smo drug drugega. Da je toliko časa zdržal od doma in ob takšnem tempu treningov, je velik uspeh. Drugi razlog za veselje pa je, da je na evropskem prvenstvu po prvi tekmi, na kateri mu ni šlo, naslednje jutro vstal, se pobral in zmogel tako dobro plavati. Zmagal je v sebi, dokazal, kako močan je,« je dejal njegov oče Milan Debeljak, ki mu je za tokratni sprejem recitiral novo pesem, ki jo je tudi sam sestavil.

V Darkov uspeh sta verjela tudi oba brata in sestri. »Malce me je bilo strah le, ker mu na prvi tekmi ni šlo tako, kot si je želel. Njegove nastope smo gledali v živo prek spletnega prenosa. Je bilo kar glasno doma in seveda veselo,« je dejal Tomaž. In česa se Darko po prihodu domov najbolj razveseli? »Bifteka. Na Nizozemskem je verjetno živel bolj od testenin,« je še povedal Tomaž, medtem ko je oče Milan dodal: »Nocojšnjega večera bo zelo vesel, pa slovenske besede, počitka, prijateljev ... Pa tudi bifteka.«