Letina krompirja slaba, cena pa nizka

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 25. avgust 2018 / 11:31  

Čeprav je letos pridelek krompirja v Sloveniji in tudi v drugih evropskih državah občutno manjši od običajne letine, je trenutna odkupna cena v Sloveniji nizka, nižja kot drugje v Evropi in nesprejemljiva za pridelovalce, ugotavljajo člani GIZ Krompir, združenja pridelovalcev krompirja, in dodajajo: »Letos res ni leto za razprodajo krompirja.«

Cerklje – »Pridelki krompirja v Sloveniji in v evropskih državah, ki so pomembne pridelovalke krompirja, so letos občutno nižji, kot so bili lani ali kot so bili v normalnih letih, pri tem pa so med posameznimi državami oziroma regijami tudi precejšnje razlike, kar je predvsem posledica suše oziroma visokih temperatur. Slabša je tudi kakovost krompirja,« je na nedavnem sestanku članov združenja pridelovalcev krompirja v Cerkljah ugotavljal predsednik združenja Miro Jenko, sicer direktor Kmetijske zadruge (KZ) Cerklje. Njegove ugotovitve je s podatki podkrepil David Homar iz KZ Cerklje. Kot je dejal, so bile letos v Evropi posajene s krompirjem manjše površine, nižji je bil pridelek in tudi kakovost krompirja je slabša. V Veliki Britaniji so tako posadili s krompirjem tri odstotke manj površin kot lani, pridelek je bil zaradi suše skoraj sedem ton na hektar nižji kot lani. V Nemčiji so letos posadili le malenkost manj krompirja kot lani, na jugu Nemčije so pridelki manjši za 15 odstotkov od petletnega povprečja, na vzhodu Nemčije je stanje še slabše in tudi pridelek je slabe kakovosti. Iz Belgije poročajo o podpovprečnih, za petino nižjih pridelkih od običajnih, iz Nizozemske in Francije tudi o slabi kvaliteti krompirja, iz Španije in Portugalske o izjemno visokih temperaturah, ki so skrčile tudi pridelavo krompirja ... In kako je v Sloveniji, kjer je bilo letos po podatkih iz zbirnih vlog za kmetijske subvencije posajenih tri tisoč hektarjev krompirja, kar je bilo nekoliko manj kot lani? Pridelovalec Marko Golorej iz Voklega je povedal, da je bil letos pridelek za petino nižji od normalnega. Ivan Štular iz Strahinja je ugotavljal, da so bili letos pridelovalni pogoji zelo odvisni od lokalnih padavin. V Strahinju je bilo slabo, letos je bil tudi problem s strunami, izpada je bilo zaradi njih toliko kot še nikoli doslej. Velik pridelovalec krompirja na mariborskem območju Silvo Šlamberger je beležil tridesetodstotni izpad pridelka. »Če je bilo lani v Evropi dva milijona ton krompirja preveč, ga bo letos več kot toliko manjkalo,« je dejal dr. Peter Dolničar iz Kmetijskega inštituta Slovenije, pridelovalec Janez Eržen iz Bitenj pa je pripomnil, da bo jedilnega krompirja na trgu manj tudi zato, ker ga bo del »vzela« predelovalna industrija.

Kmetje niso složni

Čeprav razmere na trgu kažejo, da bo letos bistveno manj krompirja kot lani, se to vsaj v Sloveniji ne odraža pri cenah. Kot so povedali pridelovalci, jim trgovci zadnje tedne ponujajo za krompir 21 centov za kilogram, a ko od tega odštejejo še stroške gajbic in prevoza, je dejanska cena le nekaj več kot 17 centov, lani, ko je bilo krompirja več kot letos, so jim v tem času ponujali za kilogram trideset centov. V Evropi so cene višje, višje so tudi od lanskih in povsod je tudi trend naraščanja cen. David Homar je zbral podatke, ki kažejo, da v Veliki Britaniji trenutno ponujajo pridelovalcem za krompir v razsutem stanju povprečno 28 centov, v Nemčiji od 27 do 28 centov, v Belgiji 25 centov, v Normandiji 28 centov, v Španiji 35 centov ...

Slovenski pridelovalci so ob takšnih cenovnih razlikah nejevoljni, ogorčeni. »Pri nas je žalost, še maja je bila odkupna cena 65 centov, po tem pa je strmoglavila tako hitro kot še nikoli doslej. Kmetje, ki nimajo dovolj skladišč ali imajo slabši krompir, pa pristajajo na tako nizke cene,« je dejal Silvo Šlamberger in dodal: »Ni naš cilj, da bi šli v vojno s trgovci, želimo pa, da bi z njimi vzpostavili partnerski odnos, v katerem bi drug na drugega gledali kot na partnerja. Del tega odnosa bi morala biti tudi cenovna politika.« Marija Mehle iz Kmetijsko-gozdarske zadruge Sloga Kranj je dejala, da bi pridelovalci v odnosu do trgovcev morali biti složni, vendar se vedno najde kdo, ki je pripravljen prodati krompir po nižji ceni. S tem dela škodo vsem pridelovalcem, poleg tega pa tudi zadrugam kot odkupovalcem. »Če kmetje ne bodo enotni, bodo trgovci to izkoriščali in še marsikatera kmetija bo v prihodnosti opustila pridelovanje krompirja,« je dejala Mehletova in dodala, da bi Slovenija enako kot Avstrija morala bolj zaščiti domačo pridelavo. Robert Tomazin iz novomeške kmetijske zadruge Krka je dejal, da bi država največ naredila za domačo pridelavo, če bi domače pridelke obdavčila z nižjo davčno stopnjo, uvožene pa z višjo.

Ustanovitev pogajalske skupine?

V razpravi je bilo med člani združenja slišati še več predlogov, kaj bi morali ukreniti za zaščito domače pridelave, za boljši dohodkovni položaj pridelovalcev in za rešitev aktualnih težav. Tako je bilo slišati predlog, da bi morali s problematiko pridelovalcev seznaniti tudi trgovce, v združenju oblikovati skupino, ki bi se s trgovci dogovorila o količini in cenah za naslednje leto, seznanjati z razmerami na trgu tudi manjše pridelovalce, ki pogosto ne vedo, kaj se dogaja na trgu s cenami, prepričati potrošnike, da bodo raje posegali po domačem, slovenskem krompirju, doseči, da bodo domači in tuji pridelovalci krompirja v enakovrednem položaju ... Pridelovalci so ob tem opozorili, da v Sloveniji za zaščito krompirja ni dovoljena uporaba nekaterih fitofarmacevtskih sredstev, ki jih sicer kmetje v drugih evropskih državah lahko uporabljajo.