Tako je videti Sonce z Mednarodne vesoljske postaje (International Space Station – ISS), pod njo Zemlja. / Foto: Wikipedija

Gremo na Sonce!

Ne, ne bojte se, nikamor ne gremo. Nasa je proti Soncu poslala sondo Parker, ta se mu bo približala kot še nobeno plovilo doslej in nam ves čas pošiljala dragocene podatke. Mi pa si preberimo še kaj o našem ljubem Soncu …

Sonce, vir življenja in smrti

»Sonce je zvezda, torej vesoljsko telo z dovoljšno maso, da pritisk v notranjosti omogoča zlivanje jeder elementov. Tako pač je v vesolju, material se zaradi težnosti lepi v kepe. Na začetku imamo pline, prah in podoben drobir, potem asteroide in komete. Na neki točki, ko se robe zbere dovolj, težnost kepo zaobli v kroglasto obliko, kot vidimo pri nekaterih lunah in pri planetih. In če kepi dodajamo še in še materiala, na neki točki pač pridemo do zvezde. Koliko, naj ponazori naslednji podatek: Sonce zaobjema 99,8 odstotka vse mase Osončja. Sonce je rumena pritlikavka. / Čeravno se nam na pogled zdi enolična, bleščeča ploskev na nebu, je v resnici oder s kompleksnim dogajanjem. Je dinamična gmota snovi, ki brbota, gnete, piha, magnetizira celotno Osončje in nasploh bistveno vpliva na celotno okolico, tudi na nas. Njegov premer po podatkih Nase znaša 1,4 milijona kilometrov (Zemljin le 12.700), zato bi lahko vanj stlačili kar 1,3 milijona Zemelj. V tem ogromnem prostoru se dogaja marsikaj. / Po strukturi ga sestavlja 70,6 odstotka vodika in 27,4 odstotka helija. Delež helija se ves čas povečuje. V sami sredici, kjer je tlak ogromen in temperatura 15 milijonov stopinj Celzija, se vodikova jedra zlivajo v helijeva. Pri tem se sprošča energija, ki tišči navzven in Soncu preprečuje, da bi se sesedlo samo vase. A to še ne pomeni, da taisto energijo vidimo takoj. Svetloba, ki jo pravkar prejemamo na Zemlji, se je morala najprej iz jedra prebiti skozi radiacijsko plast, višje, konvekcijske plasti, za kar je potrošila najmanj 170.000 let. Temperatura v konvekcijski plasti znaša 2 milijona stopinj Celzija. Tam nastajajo veliki mehurji plazme, vroče juhe ioniziranih atomov, ki se nato prebijajo kvišku. Ko ga dosežejo, imajo le še okoli 5.500 stopinj Celzija. / Površje Sonca, kot ga lahko vidimo, se imenuje fotosfera. To območje je debelo okoli 500 kilometrov in je poglavitni vir svetlobe, ki jo dejansko zaznamo na Zemlji. Površje ne pomeni trdnih tal kot na Zemlji, saj je Sonce plinasto, temveč zunanjo plast, ki prehaja v kromosfero. Na tem področju lahko vidimo pojave, kot so pege in blišči. Na vrhu atmosfere je omenjena korona, ki je precej bolj vroča, in temu področju je prvinsko namenjen Parker.« / Ko smo že na Soncu, poglejmo še v njegovo osebno izkaznico. Sonce je največji in najmasivnejši objekt Osončja. Leži 150 milijonov kilometrov stran od Zemlje. Pot svetlobe od Sonca do nas traja osem minut. Kar dvesto tisoč let potrebuje svetloba za izhod iz Sonca. Naša zvezda je ena od dvesto milijard zvezd v Galaksiji in je masivnejša od devetdeset odstotkov drugih zvezd Galaksije. Je hiperaktivna; na sekundo pretvori v energijo štiri milijone ton mase. Sončev premer je 110-krat večji od Zemljinega; v eno Sonce bi šlo več kot 1,3 milijona Zemelj. En Sončev dan traja 27 zemeljskih dni. Sonce je staro 4,6 milijarde let; od središča Galaksije je oddaljeno 26 tisoč svetlobnih let, od najbližje zvezdne sosede pa 4,24 svetlobnega leta. Skozi Galaksijo drvi s hitrostjo 720 tisoč kilometrov na uro, za en obhod središča Galaksije potrebuje 230 milijonov let. »Živelo« bo še 6,5 milijarde let in zagotovo nas bo preživelo … (Vir: Aljoša Masten, MMC RTV SLO)

Zlato kitajskih cesarjev

V Narodnem muzeju Slovenije bo do 15. februarja 2019 na ogled razstava Zlato kitajskih cesarjev. Gre za zlate predmete cesarske zakladnice dinastije Ming, nastale leta 1601. Razstavljenih je 145 visokokakovostnih in prestižnih predmetov: nakit, zlato posodje ter cvetlične košarice in vaze, ki so nastali v času cesarja Vanlija (1573–1620) iz dinastije Ming (1368–1644). Avtorica razstave Daša Pavlovič: »Žig potrjuje, da so ti predmeti izdelani iz 80- ali 90-odstotnega čistega zlata, razkrivajo pa tudi to, da so bili izdelani ali končani v letu 1601 … Nekateri predmeti so celo označeni kot najvišji razred kulturne dediščine na Kitajskem, zato smo zelo počaščeni, da lahko slovenski javnosti in drugim obiskovalcem te predmete tudi predstavimo.« Za naš najstarejši muzej, ki ga vodi mag. Barbara Ravnik, nekdanja direktorica Gorenjskega muzeja v Kranju, je to velik dosežek. Prihodnje leto se bo naš muzej na Kitajskem predstavil z zbirko porcelana, ki jo bodo dopolnili s prazgodovinsko keramiko.

Nesreča ali malomarnost?

»Zgodi se lahko vsepovsod. Stoodstotne varnosti ni. Sta pa danes kontrola betona in rentgenska kontrola jekla takšni, da je skoraj nemogoče, da bi se takšna katastrofa pripetila.« Tako je (samo)razrušenje avtocestnega mostu v Genovi komentiral naš arhitekt Peter Gabrijelčič, ki je sodeloval pri gradnji 25 mostov …

Oddajte svoj komentar

Kranj 16°

pretežno oblačno
vlažnost: 88 %
veter: S, hitrost: 11 km/h

15/27

ponedeljek

16/28

torek

16/29

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

PRIREDITVE / Kranj, Preddvor, 17. junij 2019

Medgeneracijske dejavnosti

OBVESTILA / Bled, 17. junij 2019

Odstranjevanje japonskega dresnika

RAZSTAVE / Naklo, 17. junij 2019

Obalne vedute

IZLETI / Kranj, 18. junij 2019

Kolesarski izlet

OBVESTILA / Šenčur, 18. junij 2019

Zeliščarski raj v slovenski Istri

PRIREDITVE / Kranj, 18. junij 2019

Aktivnosti medgeneracijskega centra

IZLETI / Naklo, 19. junij 2019

Dolga njiva

IZLETI / Kranj, 20. junij 2019

Na Polško planino

 

 
 

 

 
 
 

Rodbina, ki je zaznamovala Preddvor / 21:28, 16. junij

Takšnega ovčarja je imel tudi Tito. Tito je vedel, da se na Nemce lahko vedno zaneseš. Wurzbachem želim lepe urice v bivši domovini. Dlje verjetno tudi ne želijo biti v deželi rdeče zvezde.

Poletje / 21:23, 16. junij

Če je dopust v NDH, je to bolj ena žalost.

Poletje / 14:47, 16. junij

"Teden dni veslanja okrog otoka Cres in zatem nekaj dni planinske transverzale. Lovljenje vetra na Braču in kolesarjenje po ravnicah Italije...

Že drugi skalni podor v treh mesecih / 10:10, 16. junij

Sicer pa tisti, ki je izdal dovoljenje za gradnjo bi moral odgovarjati.

Že drugi skalni podor v treh mesecih / 10:05, 16. junij

Res hudo...
Zanima me kaj je s tistimi hišami in tistim hotelom na poti na Ljubelj? Kdo je lastnik ? Če je občina, naj se probajo zmenit in tam urediti gostilno in bivanje.

Šahovska partija / 18:48, 15. junij

Figure sta v začetku postavila na napačni strani.Šahovnica ali šahovska plošča je pravilno postavljena tako, da ima igralec bel kvadrat na ...

Priznanja gorenjskim policistom / 17:55, 14. junij

Šarec bi reku:
varnostna situacija se slabša, ampak policija tako situacijo obvladuje.