Lepa mlinarica

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / sobota, 25. avgust 2018 / 23:20  

Eden izmed šeststotih in najbolj priljubljenih samospevov genialnega Dunajčana Franza Schuberta se imenuje Lepa mlinarica. Schubert, ki uteleša prehod iz klasike v zgodnjo glasbeno romantiko, se je rodil leta 1797, trinajsti med šestnajstimi otroki, med katerimi so le štirje dočakali odrasla leta. Oče je bil učitelj in doma so veliko muzicirali. Franz je pri petih letih igral violino, pri sedmih prvikrat segel po orgelskih tipkah, in ker je imel izjemno lep glas, je leta 1808 že prepeval v dvorni kapeli. Prvo fantazijo za klavir je zložil pri 13 letih. Bil je sprejet v konvikt, a ker sta mu latinščina in matematika delali težave, se je leta 1813 vrnil v domačo hišo. Imel je veliko javnih nastopov v dunajskih meščanskih salonih, tako imenovanih schubertijad, a z njimi ni kaj prida zaslužil. Marsikdaj so ga materialno podpirali tudi prijatelji. Malo jih je bilo, ki so prepoznali njegov genij, med njimi Beethoven, Liszt, Mendelssohn in Brahms. Včasih je celo dobro zaslužil, a je rad zapravljal s prijatelji v veselih dunajskih gostilnah. Na dan je včasih zložil tudi po tri samospeve, vrstile so se maše, simfonije, opere, spevoigre, laendlerji, valčki, klavirska in komorna glasba z briljantnimi godalnimi kvarteti. Njegova zapuščina je osupljiva. Avstrijska akademija znanosti je 2015 objavila podatek, da je zabeleženih več kot tisoč skladb, bodisi še v rokopisu bodisi natisnjenih. Neurejeno življenje ga je zapeljevalo z alkoholom, ki ga ni dobro prenašal, zato je bil večkrat siten in neprijeten. Poročil se ni nikoli. Pri 17 naj bi se zaljubil v šestnajstletno Thereso Grob, ki je pela sopran v prvi Schubertovi maši, njen oče pa je odločno prepovedal, da bi se omožila s fičfiričem, ki ne premore ničesar. Njegova druga ljubezen naj bi bila aristokratka Karolina Esterhazy, katere glasbeni učitelj je bil na posestvu grofa Esterhazyja na Ogrskem dvoje poletij, 1818/1819, in ji posvetil nekaj imenitnih skladb za klavir štiriročno. Leta 1822 si je nakopal venerično bolezen, da je moral v bolnišnico. Vulkan, čigar note so kot lava vrele na papir, je zaradi bolezni začel ugašati – 19. novembra 1828 je ugasnil. Franz Schubert je bil star komaj 31 let.

Krpice s šunko – starodunajski recept (za izdatno jed po prijetnih naporih)

Za 4 osebe potrebujemo: 200 g krpic (po domače blekov), 50 g masla, 2 rumenjaka, 2 beljaka, 250 g šunke, četrt litra kisle smetane, sol, poper, muškatni orešek, pest narezanega drobnjaka ali sesekljanega peteršilja, maslo za model, drobtine.

Testenine v slanem kropu skuhamo na zob in jih dobro odcedimo. Pečico ogrejemo na 180 stopinj Celzija. Maslo penasto umešamo in dodamo rumenjaka, sol, poper in muškat. Šunko narežemo na polcentimetrske kvadratke in dodamo rumenjakovi zmesi. Dodamo krpice, kislo smetano, trdo stepena beljaka, drobnjak ali peteršilj. Po potrebi lahko še malo začinimo. Zmes damo v primeren model, tenko namazan z maslom in posut z drobtinami. Pečemo približno 45 minut. Če skorjica začne preveč temneti, model prekrijemo s papirjem za peko. Ponudimo s hrustljavo zeleno solato.

Pa dober tek!