O poslanskih plačah

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 24. avgust 2018 / 10:07  

Matej Tonin je pred odhodom z mesta predsednika državnega zbora pripravil predlog sprememb pri poslanskih plačah in najemu službenih stanovanj, s katerimi pa se ne strinjajo vsi poslanci.

Odprava anomalij ali večanje privilegijev

Matej Tonin je pred odhodom z mesta predsednika državnega zbora predlagal več sprememb pri hišnem redu, poslanskih plačah in najemu službenih stanovanj, ki pa jim glasno ugovarjajo v poslanski skupini Levice oz. njen vodja Matej T. Vatovec. Tonin pojasnjuje, da je le želel znotraj obstoječe mase sredstev vzpostaviti pravičnejša razmerja in da so bili predlogi usklajeni na delovnih telesih, z njimi pa se strinjajo vsi vodje poslanskih skupin z izjemo Levice. Vatovec na drugi strani ocenjuje, da gre le za povečevanje poslanskih privilegijev. Poglejmo, o kakšnih spremembah je govora. Med drugim je bila odpravljena anomalija, da so lahko zaposleni v državnem zboru napredovali le do 55. plačnega razreda, medtem ko lahko zaposleni v državni upravi napredujejo do 57. plačnega razreda. Ob tem je Tonin pojasnil, da se je ukvarjal tudi z najnižje plačanimi službami, npr. čistilkami, in da so našli nekatere rešitve za izboljšanje njihovega statusa, ki pa jih je treba spraviti v prakso. Predlagane so tudi nekatere uskladitve razmerij poslanskih plač, ki so v razponu od 55. do 62. plačnega razreda. Doslej so bili vsi predsedniki odborov ali komisij uvrščeni v šestdeseti plačni razred, Tonin pa je za vodje manj obremenjenih delovnih teles predlagal znižanje plače na 59. razred, za vodje bolj obremenjenih pa povišanje na 61. razred, plače pa bi povišali tudi vodjem večjih poslanskih skupin. Predlagan je tudi enoten pavšal osemsto evrov, ki ga prejmejo poslanci za delo v volilni enoti. Zdaj se ta giblje od najmanj petsto evrov za tiste, ki so najbližje Ljubljani, do osemsto evrov za najbolj oddaljene. Spremembe naj bi uvedli še pri obračunavanju potnih stroškov in plačevanju najemnin poslanskih stanovanj.

Varuh nezadovoljen z obravnavo prošenj za azil

Predstavniki urada varuha človekovih pravic, ki ga vodi Vlasta Nussdorfer, so junija nenapovedano obiskali policijski postaji Črnomelj in Metlika, da bi preverili navedbe medijev o domnevno neustreznem ravnanju slovenskih policistov, ki naj bi pridržanim prebežnikom zavračali možnost podajanja prošenj za mednarodno zaščito. Varuh po opravljenem pregledu konkretnih primerov meni, da osebne okoliščine prebežnikov, na podlagi katerih bi morda lahko zaprosili za azil, niso bile dovolj resno obravnavane ali pa so bile preslišane. V uradnih zaznamkih povzete izjave tujcev so namreč izredno skope in se nanašajo predvsem na potovanje ter prehod meje. Skope so tudi izjave o razlogih za zapustitev matične države, ki pa bi lahko predstavljale pomemben dejavnik pri morebitni nameri za mednarodno zaščito, so ugotovili.

V bolnišnicah se potijo

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so ta teden državo pozvali, naj del presežnih sredstev ZZZS nameni za ureditev klimatizacije po bolnišnicah in zdravstvenih domovih, saj v mnogih hlajenje ni ustrezno urejeno. »Medtem ko je ustrezno hlajenje dejstvo v trgovinah, bankah in zavarovalnicah, je pri zdravstvenih ustanovah enostavno obveljalo, da ni potrebno. To je nesprejemljivo. Osnovni standard za opravljanje zdravstvene dejavnosti je ustrezna klimatizacija in v tujini zavodi, ki tega nimajo, ne morejo delovati,« je pojasnil Matjaž Vogrin, strokovni direktor UKC Maribor, kjer imajo neustrezno hlajenih od trideset do štirideset odstotkov prostorov. Najbolj kritično je na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja, kjer temperature v vročih poletnih dneh presegajo trideset stopinj Celzija, podobne težave pa imajo tudi na klinikah za ginekologijo in kirurgijo. Velikokrat je delo tu onemogočeno, saj kirurgi v takšnih razmerah zaradi večjega tveganja napak in okužb ne morejo delati, je poudaril Vogrin.

Vse več jih zajtrkuje

Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pokazala, da se v Sloveniji povečuje delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in redno zajtrkujejo, zmanjšuje pa se delež tistih, ki uživajo sladkane pijače. Kljub temu se v povprečju vsak drugi odrasli prebivalec še vedno prehranjuje nezdravo. Napotila, da naj bi dnevno zaužili štiri do pet obrokov, se glede na raziskavo Z zdravjem povezan vedenjski slog CINDI držita le dve petini odraslih. Čeprav se je navada zajtrkovanja v zadnjem desetletju izboljšala, pa zajtrk še vedno redno izpušča 43 odstotkov moških in 33 odstotkov žensk. Navada zajtrkovanja se izboljšuje zlasti s starostjo prebivalcev, vedno več pa zajtrkujejo tudi mladi. Slovenci zaužijemo v povprečju tudi dvakrat več soli od še sprejemljivih pet gramov na dan.