Marjan Šarec novi predsednik vlade

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Arhiv člankov / torek, 21. avgust 2018 / 10:36  

Predsednika stranke LMŠ in nekdanjega kamniškega župana štiridesetletnega Marjana Šarca so poslanci s 55 glasovi podpore v petek izvolili za novega predsednika vlade. Operativno vlado naj bi dobili sredi septembra.

Ljubljana – Dva meseca in pol po državnozborskih volitvah so izvoljeni poslanci v petek, 17. avgusta, po dolgotrajnih pogajanjih naredili prvi uradni korak k oblikovanju trinajste slovenske vlade. Na izredni seji so izvolili novega predsednika vlade, ki je predstavil glavne poudarke svojega programa in po tajnem glasovanju tudi prisegel.

Šarca so za mandatarja predlagale in ga nato tudi podprle stranke LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, ki bodo s projektno podporo Levice sestavljale manjšinsko vlado, na tajnem glasovanju pa je prejel glas podpore več, kot je bilo pričakovati, kar pomeni, da je zanj glasoval tudi en poslanec iz opozicije. Proti njegovi izvolitvi je glasovalo 31 poslancev. V poslanskih skupinah SDS, NSi in SNS Šarčeve kandidature za predsednika vlade niso podprli, SDS je bila tudi edina stranka, ki v poslanski razpravi pred glasovanjem ni sodelovala.

»Ljudje zunaj stavbe državnega zbora, ki nas zdajle spremljajo in niso seznanjeni z vsemi podrobnostmi, so naveličani številnih besed in obljub. Mnogi med njimi zato politike niti ne spremljajo več, kar kaže tudi nizka volilna udeležba,« je svoj dvajsetminutni govor pred poslanci začel Šarec in se sprva dotaknil napornih pogajanj strank v zadnjih tednih, ki pa naj ne bi bila nič neobičajnega. »Novost v slovenskem političnem prostoru pa je, da bomo dobili tako imenovano manjšinsko vlado in vlado med seboj precej izenačenih strank,« je nadaljeval.

»Nekateri so se že razpisali, da iz tega ne bo nič, da taka vlada nima perspektive, da je mandatar nesposoben in tako dalje. Vse to je seveda del demokracije in pričakovano, a vlada ni stabilna ali nestabilna zaradi števila strank, ampak je stabilnost odvisna od ravnanj ljudi, ki imajo v njej funkcije. Tudi v vsakdanjem življenju je tako, da se lahko problemov ustrašimo ali pa jih vidimo kot izziv, kako jih rešiti in s tem življenje izboljšati. Vsak v prihodnji vladi bo imel svojo nalogo in odgovornost. Za to namreč gre, za prevzemanje odgovornosti,« je med drugim poudaril.

V nadaljevanju se je dotaknil vseh ključnih področij v državi.

Prioriteta ostaja zdravstvo 

Prioriteta vlade, ki jo bo vodil, bo zdravstvo, je poudaril, čeprav bo to področje tudi najtežje. Prizadevali si bodo za ureditev razmer in skrajšanje čakalnih dob, okrepiti bo treba tudi informacijsko tehnologijo, saj ta omogoča fleksibilnost, preglednost in predvsem zmanjšuje število papirjev in birokracijo.

Glede gospodarstva je poudaril, da so potrebne nove visokotehnološke investicije, kjer bo izražena skrb za okolje in zdravje ljudi, hkrati pa pomenijo dodano vrednost. Nujna se mu zdi povezava s področjem okolja in infrastrukture, saj bomo le s sodobnimi cestnimi in železniškimi povezavami konkurenčni in ne bomo zapravili dobre geostrateške lege, kar se v določeni meri že dogaja. Kot je dejal, je zlasti železniška infrastruktura zelo zastarela, zato trpi logistika, ki je temelj sodobnega gospodarstva.

Med poudarki vladnega programa je posebej omenil malo gospodarstvo. Na tem področju si bodo prizadevali spremeniti neživljenjsko zakonodajo, ki teži samostojne podjetnike in družinska podjetja.

Dotaknil se je tudi javnega sektorja in poudaril, da gospodarstvo in javni sektor ne moreta biti sovražnika, pač pa morata delati z roko v roki. Čeprav mnogi javni sektor omejujejo le na javno upravo, je to po njegovih besedah daleč od celote. »Pavšalne ocene, da je javni sektor prevelik, niso na mestu, gre le za vprašanje organizacije in razporeditve kadrov ter njihovo motivacijo za dobro delo,« je menil in dodal, da so javno zdravstvo in druge javne storitve temelj, na katerem stoji ali pade država.

Več denarja tudi za kulturo

Kot večji izziv je navedel še zagotavljanje nacionalne varnosti v luči razmer v svetu. Dejal je, da je obrambno-varnostni sistem ključnega pomena za obstoj države, saj brez varnosti ni pogojev za nemoteno življenje in blaginjo naroda.

Glede pokojninskega sistema je dejal, da bo treba nujno zagotoviti njegovo vzdržnost, napovedal je ustanovitev demografskega sklada. Pokojnina po njegovih besedah ni socialni transfer, temveč je zasluženo plačilo za preteklo delo. Eden od ključnih izzivov v prihodnosti bo po njegovem tudi na področju prekarnega dela.

Ob tem kot nujno vidi vlaganje v vzgojo in izobraževanje ter kulturo, med drugim se zavzema za oblikovanje novega nacionalnega programa za kulturo in povečanje deleža bruto domačega proizvoda za kulturo.

Ne boji se prevzeti odgovornosti

»Zavedam se, da so v tej državi mnogi, ki so prepričani, da bi znali voditi vlado bolje od mene, zavedam se tudi vseh svojih pomanjkljivosti in napak, imam pa pogum in vztrajnost, predvsem pa se ne bojim prevzemati odgovornosti – in brez skrbi, imam univerzitetno izobrazbo, ki je nisem kupil, znam pa se tudi sporazumevati v tujih jezikih, zato so te bojazni odveč. Predvsem pa imam svojo državo rad, zato se bom trudil za njen razvoj z odgovornostjo do ljudi, a ne samo do tistih, ki so na volitvah obkrožili stranko LMŠ, temveč do vseh, saj je politika služenje ljudem. Prizadeval si bom tudi za višjo stopnjo politične kulture in ravni komuniciranja, kajti tudi to je pomembno za državo, ne samo gospodarstvo in proračun, temveč tudi ustvarjanje pozitivne družbene klime,« je še povedal novi premier.

Nadaljevanje seje v četrtek

Poslanci koalicije so Šarcu čestitali za pogum in sposobnost povezovanja, kar je dokazal v napornih pogajanjih minule tedne, poslanci opozicije pa so izrazili dvom v uspešnost njegove vlade, saj bodo del nje tudi stranke in posamezniki, ki so državo vodili v minulem mandatu in – po njihovem mnenju – niso uspeli rešiti aktualnih problemov v državi.

Po tajnem glasovanju – razdeljenih je bilo 87 glasovnic – je Marjan Šarec prisegel kot novi predsednik slovenske vlade, se zahvalil za podporo in dejal, da bo namenil vse moči za to, da bo bolje vsem. Vso energijo bo zdaj namenil reševanju kadrovskih vprašanj, da bo kar najhitreje oblikovana tudi ministrska ekipa. Predlog liste kandidatov za ministre bo moral v državni zbor vložiti v 15 dneh; ta rok se izteče 3. septembra. Če bodo na matičnih delovnih telesih potrjeni vsi kandidati za ministre, bo v četrtek, 13. septembra, predvidoma sledila nova izredna seja državnega zbora, na kateri bodo poslanci volili vlado.

Tokratna izredna seja pa se bo nadaljevala ta četrtek, ko bodo poslanci odločali o podpredsednicah DZ, kandidatki sta Tina Heferle (LMŠ) in Monika Gregorčič (SMC), njuna izvolitev pa je pogoj, da bo Matej Tonin (NSi) kot začasni predsednik DZ po napovedih odstopil in svoje mesto prepustil Dejanu Židanu (SD), na dnevnem redu pa bo še odlok o zvišanju odhodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.