Na bohinjskih planinah ves zaslužek vlagajo v objekte in pašnike

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 20. avgust 2018 / 09:26  

Bohinjske agrarne skupnosti ohranjajo planine in planinsko pašo. Ves denar, ki ga zaslužijo same ali dobijo od države, vlagajo v objekte na planinah, urejenost pašnikov in dostopnih poti ter izboljšanje oskrbe z vodo in elektriko ter ponudbe mlečnih izdelkov.

Srednja vas v Bohinju – »Načrt, ki smo si ga glede bohinjskih planin zastavili pred 15 leti, se uresničuje in daje rezultate. Planine se ohranjajo, število živine, ki se pase na planinah, se ne zmanjšuje, letos je na njih celo več krav molznic kot prejšnja leta. Vse več mleka se predela v izdelke, ki so tudi vse kakovostnejši. Obisk planin narašča, prav tako prodaja mlečnih izdelkov. Razmere na planini se izboljšujejo, saj agrarne skupnosti ves denar, ki ga zaslužijo same ali dobijo od države, vlagajo v izboljševanje objektov in urejanje planin,« ugotavlja Dušan Jović, kmetijski svetovalec v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj in tudi sicer zelo dober poznavalec razmer na bohinjskih planinah. Kot je dejal, se letos na 28 planinah pase čez devetsto goved, blizu tristo glav drobnice in 14 konj. Skoraj vsa goveja živina je iz Bohinja, medtem ko je polovica drobnice od drugje. V zadnjih desetih letih v Bohinju niso opustili nobene planine, nasprotno – prej zaraščeno planino Govnač med Komno in Voglom je kmet iz Bohinjske Bistrice vzel v najem, jo očistil zarasti in jo uredil za pašo.

Letos dobre razmere za pašo

»Letos so bile doslej za planinsko pašo ugodne razmere, trave je bilo dovolj, tudi vode za zdaj še ne primanjkuje, marsikje v zaledju planin je še sneg,« je dejal Jović in dodal, da po tem, ko so predlani v Bohinju uplenili problematičnega medveda, nimajo več težav z medvedi, se je pa letos pojavil volk, ki je na Voglu julija pokončal štiri ovce in jagnjeta. »Paša drobnice je sicer nadzorovana, vendar pa je zvečer na planinah ne zapirajo v hleve oziroma v obore, tako da je izpostavljena napadom zveri. Problem je tudi v tem, da rejci dobijo odškodnino od države le za najdene živali z ušesno številko, ne pa tudi za tiste, ki jih kljub iskanju ne najdejo.«

Vlagajo v hleve, pastirske stanove in sirarne

Agrarne skupnosti, ki gospodarijo s planinami, dobro vzdržujejo objekte in pašnike, za to namenjajo ves denar, ki ga same zaslužijo s posekom lesa, in vse subvencije, ki jih za planinsko pašo dobijo od države. Kot je dejal Jović, so na planini Zajavornik uredili novo molzišče in dodaten prostor v sirarni, na planini Velo polje so na streho sirarne in pastirske koče namestili panele za izkoriščanje sončne energije in si s tem izboljšali oskrbo z elektriko, na Dednem polju, kjer doslej mleka niso predelovali v mlečne izdelke, urejajo sirarno – pastirski del so že končali, sirarskega bodo jeseni, na Voglu so na hlevu naredili novo streho in uredili molzišče. Agrarna skupnost Bohinjska Češnjica obnavlja sirarno na Zajamnikih, načrtuje gradnjo nadomestne sirarne v vasi, kjer bi lahko tudi pozimi predelovali mleko v izdelke, v prihodnje pa jo čakajo še večja vlaganja na Velem polju v tamkajšnjo lovsko kočo, ki so jo dobili nazaj v denacionalizacijskem postopku. Agrarna skupnost Gorjuše - Nomenj naj bi v sodelovanju z občino uredila sirarno v nekdanji šoli na Gorjušah, tam naj bi bili tudi trgovina, bife in informacijska točka.

Sedem planin z registrirano sirarno

Na sedmih bohinjskih planinah, to so Vogel, Krstenica, Laz, Velo polje, Konjščica, Uskovnica in Zajavornik, imajo registrirane sirarne, v katerih vse mleko, namolzeno na planinah, tudi predelajo v mlečne izdelke. Povsod lahko obiskovalci planin dobijo kislo mleko, sicer pa delajo tudi sveže, poltrde in trde sire. S planin še vedno nekaj mleka odpeljejo v dolino, Jović ocenjuje, da se ta količina giblje od 150 do dvesto litrov na dan.

Paša pod nadzorom pastirjev

Na vseh planinah so pastirji, letos med njimi no nobenega novinca, vsi imajo že nekaj izkušenj, med njimi so tudi mladi. »Pastirja, ki bi skrbel samo za pašo, ni težko dobiti, precej težje pa je dobiti pastirja, ki ima tudi sirarsko znanje,« je dejal Jović in dodal, da kmetijska svetovalna služba vsako leto pripravi na planini Zajavornik dva tečaja sirarjenja na planinah. Letos sta tečaja že bila, skupno se ju je udeležilo 25 ljudi, en tečaj načrtujejo še jeseni.

Na planinah bodo urejali kali

Medtem ko fužinarske planine in tiste na Pokljuki nimajo težav z zagotavljanjem vode za napajanje živine in za oskrbo pastirskih stanov, je večji problem na spodnjih bohinjskih planinah, kjer ni vodnih virov in se oskrbujejo iz zajetij, ki poleti tudi presahnejo. Na Ribčevo planino običajno polovico pašne sezone vozijo vodo iz doline. V okviru projekta PUN 2000, ki ga vodi zavod Triglavski narodni park, eden od partnerjev je Kmetijsko-gozdarski zavod Kranj, sodelujejo pa tudi agrarne skupnosti, bodo na planinah začeli urejati obstoječe in že opuščene kali, to je kotanje za vodo. Preuredili jih bodo tako, da živina ne bo vstopala v kali, ampak bodo vodo speljali ven, tako da bo vedno čista.

Večina planin dostopna s traktorjem

Vse planine, razen Vogla, kamor so speljani električni vodi, se z elektriko oskrbujejo s pomočjo sončnih elektrarn, akumulatorjev in agregatov. Na večino planin je možen dostop s traktorjem, ne pa tudi na planine Ovčarija, Viševnik, Velo polje in pod Mišelj vrhom. Z ureditvijo poti od planine Jezero do Laza so precej olajšali oskrbovanje planine Laz, želje pa so tudi po ureditvi dostopa do planine Suha, o čemer se že pogovarjajo z gozdarji in naravovarstveniki.

Dobro obiskana sirarska pot

Bohinjska sirarska pot, ki vključuje tudi sirarne na bohinjskih planinah, je dobro obiskana. »Tudi obisk turistov je prispeval k temu, da na planinah vse več vlagajo v sirarsko znanje in opremo ter v izboljševanje ponudbe,« je dejal Jovič in dodal, da bo Turistično društvo Bohinj letos pregledalo in ocenilo vse sirarne in najboljšim na Kravjem balu podelilo priznanja. S tem bodo tako agrarnim skupnostim kot sirarjem pokazali, da cenijo njihovo delo na planinah.