Cojzova Koča na Kokrskem sedlu – z dostopom iz Kamniške Bistrice in Kokre – ponuja izhodišče za obiskovanje najvišjih vrhov Kamniško-Savinjskih Alp.

V planinskem raju Kokrskega sedla

Cojzova koča na Kokrskem sedlu, ki leži med Kalško goro in Grintovcem, je pomembno gorsko zatočišče v Kamniško-Savinjskih Alpah in zbirališče ljubiteljev gora.

Območje Kokrskega sedla je znano po rasti številnih zelišč in rastlinja, med katerimi še posebej izstopa endemit zoisova zvončica, poimenovana po botaniku Karlu Zoisu, bratu naravoslovca in mecena Žige. Po obeh bratih se koča še danes imenuje Cojzova koča.

Kamniška Bistrica – Cojzova koča na Kokrskem sedlu, ki jo upravlja Planinsko društvo Kamnik, leži na 1793 metrih nadmorske višine in ponuja odlično izhodišče predvsem za obisk Grintovca, Kalške gore in Kalškega grebena ter drugih najvišjih vrhov Kamniško-Savinjskih Alp. Prvotno kočo so na Kokrškem sedlu zgradili že leta 1897, po drugi svetovni vojni, ko je prešla v upravljanje kamniškega planinskega društva, pa so jo povečali in jo vse do danes že večkrat obnovili.

Zaradi dežja manj obiska

Koča ima po podatkih Planinske zveze Slovenije 111 ležišč v sobah ter deset skupnih ležišč, zimska soba pa nudi zavetje planincem s še dodatnimi dvanajstimi ležišči. Kamniško planinsko društvo je v zadnjih letih kočo v veliki meri obnovilo, kar še zlasti veseli Tomaža Bolcarja, ki je že sedmo sezono oskrbnik na Kokrskem sedlu. Predvsem je vesel nove kuhinje, v kateri nastajajo tradicionalne jedi na žlico, kot sta jota in ričet – pa tudi hišna specialiteta kokrski lonec. »Gre za osvežilno in hkrati krepčilno jed na žlico, ki vsebuje veliko različne zelenjave ter tri vrste mesa in je narejena po avtorskem receptu,« pojasnjuje Bolcar, ki skupaj z ekipo pomočnikov ob koncih tedna v poletni sezoni v času malice postreže tudi od tristo do štiristo jedi na dan. Letošnje precej deževno poletje pa vpliva tudi na obisk gora. »Obisk je vremenu primeren, tudi prenočitev je manj kot ponavadi. Rezervacij smo imeli v juliju sicer precej, a jih zaradi slabe vremenske napovedi mnogi odpovejo dan ali dva pred prihodom,« pravi Tomaž Bolcar, ki sicer poleg domačih planincev v letošnji sezoni opaža tudi veliko Madžarov, obiskovalcev iz držav nekdanje Jugoslavije ter vzhodnoevropskih držav ter severa Evrope. »Tujci večkrat pridejo tudi v nekoliko slabšem vremenu, saj imajo navadno dopust vnaprej splaniran in niso tako fleksibilni,« dodaja.

Eden od dolgoletnih obiskovalcev Kokrskega sedla je tudi Zdravko Bodlaj, podpredsednik Planinskega društva Kamnik in načelnik odseka za poti. »Poleg koče na Kamniškem sedlu je Cojzova koča eno glavnih zbirališč planincev na tem območju. Vedno je predstavljala zbirališče družb planincev. Spomnim se, da smo pred leti obe koči odpirali z enotedensko razliko, tako da sta bili obe čim bolj polni. To je bil poseben praznik, poln spominov in anekdot. Številni s te generacije, ki je zaradi starosti nekoliko razpadla, gore obiskujemo še danes, prihajajo pa tudi mlajše generacije,« pravi Bodlaj, ki kot vodja odseka za poti skupaj z ostalimi člani PD Kamnik skrbi za 120 kilometrov poti, od katerih jih je večina v visokogorju.

Tudi planinci skrbijo za čisto naravo

Kljub povečanemu obisku kamniških gora pa ima Bodlaj o obiskovalcih dobro mnenje. »Ozaveščenost med planinci je danes precejšnja in večinoma dobro skrbijo za čisto naravo. Med ocenami od ena do deset bi njihovo ravnanje ocenil z devetico. Le redko se zgodi, da najdemo kakšne smeti ob poteh,« pravi Bodlaj.

Ozaveščenost pa je večja tudi pri nabiranju gorskega cvetja. Območje Kokrskega sedla je namreč znano po rasti številnih zelišč in rastlinja, med katerimi še posebej izstopa endemit zoisova zvončica, poimenovana po botaniku Karlu Zoisu, bratu naravoslovca in mecena Žige. Po obeh bratih se koča še danes imenuje Cojzova koča. »Včasih je nabiranje rož terjalo tudi kakšen krvni davek, danes je drugače. Tudi člani društva pa opozarjamo planince, da zaščitenega cvetja ni dovoljeno trgati.«

Ob vsej skrbi planinskega društva, dobri ponudbi v koči in spoštljivem odnosu planincev do gora se torej ni treba bati, da Kokrsko sedlo in z njim Cojzova koča tudi v prihodnje ne bi ostajala ena najlepših točk kamniških gora. »Kolikor časa mi bo le zdravje to dopuščalo, bom zahajal na Kokrsko sedlo, saj me nanj vežejo sami lepi spomini,« je prepričan tudi Zdravko Bodlaj.

Oddajte svoj komentar

Kranj 23°

zmerno oblačno
vlažnost: 39 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

7/24

torek

9/18

sreda

3/22

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

 

 

IZLETI / Kranj, 9. april 2024

Na kopanje v Portorož

IZLETI / Naklo, 9. april 2024

Pohod po Dovžanovi soteski

IZLETI / Cerklje, 9. april 2024

Kolesarjenje do Preddvora

RAZSTAVE / Radovljica, 9. april 2024

Istra 2023

PRIREDITVE / Škofja Loka, 9. april 2024

Knjigosnedke praznujejo polnoletnost

OBVESTILA / Preddvor, Naklo, 10. april 2024

Telovadba, digitalna prva pomoč, zdravi odnosi ...

PREDAVANJA / Češnjica, 11. april 2024

Predavanje o boreliozi

IZLETI / Naklo, 11. april 2024

S kolesom v Voglje

 

 
 

 

 
 
 

Je bil gradbeni poseg na Veliki planini nezakonit / 09:01, 9. april

Skrajni čas je bil, da se je elektrificiralo tudi pastirsko naselje "Veliki stan", saj so inšpektorji neprestano kaznovali in grozili kmetom...

Gradivo za drugi tir do Kranja pripravljeno / 18:45, 7. april

Orehek je od Kranja oddaljen cca 2km. Kako bo vlak ustavil v Kranju, če bo na Orehku njegova hitrost 160km/h?
Zakaj ni v planu izgradnja ŽP na Orehku vsaj za lokalne vlake?

Gradivo za drugi tir do Kranja pripravljeno / 01:54, 7. april

Vrhunska pravljica.

Vsakega petega kršitelja so opozorili / 10:51, 4. april

Če nisi pripet, ti teži alarm v avtu. To je varnostno namenoma moteče, tako da se moraš pripeti.

Dela na Betinu predčasno končana / 06:58, 26. marec

Ko Noe dela barko. Gradbinci res nismo.

Gorenjska bolnišnica / 11:19, 25. marec

Bravo Dr. Aleksander Stepanović! Vsa čast za napisano! Edina logična lokacija je Kranj po vseh merilih.

Kranj diha z vojašnico / 08:48, 25. marec

Migranti s svojo rodnostjo ne bodo popravili rodnosti Slovenije, ampak naredili Slovenijo neslovensko in uničili naš narod in našo kulturo.K...