Sonetni venec, 3. in 4. sonet iz prevoda izbranih pesmi Franceta Prešerena v bengalski jezik, ki je izšel leta 1957 v Kalkuti. Prevajalec Tripti Chatterjee ga je prevedel zaradi poznanstva s slovenskim literarnim zgodovinarjem in znanim prevajalcem Jankom Lavrinom in mu prevod tudi posvetil. / Fototeka Gorenjskega muzeja

Prešerniana v knjižnici Gorenjskega muzeja

Petinšestdeset let Gorenjskega muzeja (28)

Prešerniana je ena izmed najpomembnejših zbirk v knjižnici Gorenjskega muzeja. Zbirka si prizadeva na enem mestu zbrati vse knjižne izdaje Prešernovih pesmi in literaturo, ki govori o njegovem življenju in delu.

Gradivo v zbirki se sistematično zbira od leta 1963, ko se je začel urejati Prešernov spominski muzej v Kranju. Prvi, ki je začel zbirati omenjeno gradivo, je bil Črtomir Zorec. V šestdesetih letih dvajsetega stoletja se je Gorenjski muzej odločil – ob finančni pomoči Kulturne skupnosti Slovenije in kranjske občine – da bo od zasebnega zbiralca odkupil celotno zbirko okrog 130 knjig, predvsem starejše izvode, ki jih muzej takrat še ni imel. Sistematično in poglobljeno zbiranje gradiva se je začelo z dolgoletno kustosinjo za kulturno zgodovino v Gorenjskem muzeju in odlično poznavalko Prešernovega življenja in dela Bebo Jenčič v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja.

Prešerniano sestavlja zelo različno gradivo. V njej najdemo monografije, poezijo, slikanice, razstavne kataloge, notno gradivo, časopise, zloženke in avdiovizualno gradivo. Zbirko skušamo vseskozi sproti dopolnjevati, predvsem z nakupi. Med najbolj zanimivimi deli, ki so del Prešerniane in so morda najbolj znana tudi širši javnosti, posebej omenjamo naslednja:

– prvo izdajo Prešernovih Poezij, ki jih je natisnil znani ljubljanski tiskar Jožef Blaznik in so izšle decembra 1846 z letnico 1847;

– partizansko izdajo Zdravljice iz leta 1944, ki jo je natisnila tiskarna Trilof iz Davče in je opremljena z lesorezi Janeza Vidica in vinjetami Marjana Šorlija;

– knjižico iz zbirke Klasje z domačega polja, v okviru katere so bile leta 1866 izdane tudi Pesmi Franceta Prešerna oziroma kot je navedeno na naslovnici – Franceta Preširna. Posebnost te knjižice je, da je naslovnica obarvana v barve kranjske deželne zastave: v belo, rdečo in modro barvo. Septembra 1848 so na Dunaju namreč določili, da so bela, modra in rdeča barve dežele Kranjske in s tem tudi slovenske narodne zastave;

– zbirko Prešernova pot v svet, ki jo sestavljajo prevodi Prešernovih Poezij v angleški, nemški, italijanski, francoski, španski, slovaški, ruski in hrvaški jezik. Zbirko sta skupaj izdajali Mestna občina Kranj in celovška Mohorjeva družba, urejala pa sta jo France Pibernik in Franc Drolc.

Velik del knjižničnega gradiva iz zbirke Prešerniana pa si je mogoče ogledati tudi na stalni razstavi Dr. France Prešeren: Življenje in delo v Prešernovem spominskem muzeju.

Oddajte svoj komentar

Kranj -2°

pretežno jasno
vlažnost: 96 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

-4/14

četrtek

-2/15

petek

-6/6

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

 

 

 

IZLETI / Kranj, 21. februar 2019

Po Domžalski poti spominov

PRIREDITVE / Bled, 21. februar 2019

Pravljični večer za odrasle

PRIREDITVE / Jesenice, 21. februar 2019

V jeseniški knjižnici

PRIREDITVE / Škofja Loka, 21. februar 2019

Blaznikov večer

PRIREDITVE / Gorenjska, 21. februar 2019

Medgeneracijske prireditve

OBVESTILA / Ljubelj, 21. februar 2019

Voden ogled spominske sobe in ostankov taborišča Ljubelj

RAZSTAVE / Jesenice, 21. februar 2019

Šport skozi čas

GLEDALIŠČE / Cerklje, 21. februar 2019

I ? Njofra

 

 
 

 

 
 
 

Urejajo križišče pred trgovskima centroma / 19:51, 20. februar

Kot je še pojasnil, se temeljite obnove Gradnikove ceste občina za zdaj še ne bo lotila, saj bo treba za nadaljevanje rekonstrukcije ceste d...

Kam so izpuhteli dobri nameni devetletke / 15:21, 20. februar

Ne vem, a se samo meni zdi, da so v šolstvu pomembna samo delovna mesta, otroc pa kakor nujno zlo.Dolg sem že na svetu, ampak pozitivnega uč...

Žrtve za svobodo / 12:25, 20. februar

Lep govor. Dokaz, da smo Slovenci slab gospodar.

Posekali so drevesa / 19:35, 19. februar

Menim, da je to prav! To drevo na sliki, če pade, poškoduje objekt. Zatorej bi moralo veljati pravilo, drevo ob objektu, je lahko visoko samo toliko kot je oddaljeno od objekta.

Žrtve za svobodo / 16:05, 19. februar

Govornik Viktor Zadnik za oceno odlično!
Takle mamo ja, žal...
Sicer pa večna slava junakom padlim za domovino !!

Denar za podvoz v Lescah / 15:53, 19. februar

Tega je pa kar veliko. Ja, premalo je bilo narejenega zadnjih 10, 15 let! Pogrešam pa kar nekaj zadev. Parkiranje pred Starim mestom oz. Gra...

Zmagala sta Zala Kralj / 13:40, 17. februar

Tole so po moje namerno izbral, da nas dokončno fu*nejo ven iz te kuhinje!