Sonetni venec, 3. in 4. sonet iz prevoda izbranih pesmi Franceta Prešerena v bengalski jezik, ki je izšel leta 1957 v Kalkuti. Prevajalec Tripti Chatterjee ga je prevedel zaradi poznanstva s slovenskim literarnim zgodovinarjem in znanim prevajalcem Jankom Lavrinom in mu prevod tudi posvetil. / Fototeka Gorenjskega muzeja

Prešerniana v knjižnici Gorenjskega muzeja

Petinšestdeset let Gorenjskega muzeja (28)

Prešerniana je ena izmed najpomembnejših zbirk v knjižnici Gorenjskega muzeja. Zbirka si prizadeva na enem mestu zbrati vse knjižne izdaje Prešernovih pesmi in literaturo, ki govori o njegovem življenju in delu.

Gradivo v zbirki se sistematično zbira od leta 1963, ko se je začel urejati Prešernov spominski muzej v Kranju. Prvi, ki je začel zbirati omenjeno gradivo, je bil Črtomir Zorec. V šestdesetih letih dvajsetega stoletja se je Gorenjski muzej odločil – ob finančni pomoči Kulturne skupnosti Slovenije in kranjske občine – da bo od zasebnega zbiralca odkupil celotno zbirko okrog 130 knjig, predvsem starejše izvode, ki jih muzej takrat še ni imel. Sistematično in poglobljeno zbiranje gradiva se je začelo z dolgoletno kustosinjo za kulturno zgodovino v Gorenjskem muzeju in odlično poznavalko Prešernovega življenja in dela Bebo Jenčič v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja.

Prešerniano sestavlja zelo različno gradivo. V njej najdemo monografije, poezijo, slikanice, razstavne kataloge, notno gradivo, časopise, zloženke in avdiovizualno gradivo. Zbirko skušamo vseskozi sproti dopolnjevati, predvsem z nakupi. Med najbolj zanimivimi deli, ki so del Prešerniane in so morda najbolj znana tudi širši javnosti, posebej omenjamo naslednja:

– prvo izdajo Prešernovih Poezij, ki jih je natisnil znani ljubljanski tiskar Jožef Blaznik in so izšle decembra 1846 z letnico 1847;

– partizansko izdajo Zdravljice iz leta 1944, ki jo je natisnila tiskarna Trilof iz Davče in je opremljena z lesorezi Janeza Vidica in vinjetami Marjana Šorlija;

– knjižico iz zbirke Klasje z domačega polja, v okviru katere so bile leta 1866 izdane tudi Pesmi Franceta Prešerna oziroma kot je navedeno na naslovnici – Franceta Preširna. Posebnost te knjižice je, da je naslovnica obarvana v barve kranjske deželne zastave: v belo, rdečo in modro barvo. Septembra 1848 so na Dunaju namreč določili, da so bela, modra in rdeča barve dežele Kranjske in s tem tudi slovenske narodne zastave;

– zbirko Prešernova pot v svet, ki jo sestavljajo prevodi Prešernovih Poezij v angleški, nemški, italijanski, francoski, španski, slovaški, ruski in hrvaški jezik. Zbirko sta skupaj izdajali Mestna občina Kranj in celovška Mohorjeva družba, urejala pa sta jo France Pibernik in Franc Drolc.

Velik del knjižničnega gradiva iz zbirke Prešerniana pa si je mogoče ogledati tudi na stalni razstavi Dr. France Prešeren: Življenje in delo v Prešernovem spominskem muzeju.

Oddajte svoj komentar

Kranj 15°

zmerno oblačno
vlažnost: 98 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

12/28

petek

15/18

sobota

8/22

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

PRIREDITVE / Kranj, Cerklje, Šenčur, 21. september 2018

Medgeneracijske prireditve

IZLETI / Britof, Predoslje, 21. september 2018

Obiranje mandarin

GLEDALIŠČE / Medvode, 21. september 2018

Kos

IZLETI / Kranj, 22. september 2018

Pohod na Bivak II in Šplevto

IZLETI / Šenčur, 22. september 2018

Jakobova pot po Deželi do Bleda

IZLETI / Možjanca, 22. september 2018

Deseti Pohod po Tovorni poti

FILM / Žirovnica, 22. september 2018

Ni ga lepšga kraja

PREDAVANJA / Kranj, 22. september 2018

Proučevanje Svetega pisma

 

 
 

 

 
 
 

Doma pod Triglavom / 23:19, 20. september

1. Temeljna ustavna listina, Uradni list RS, 25. 6. 1991, 4. Čl. 3. Odstavek: »ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in da...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 20:04, 20. september

Lepo je videti, da nekomu pa le uspe. Čestitke za odločitev o izobraževanju, čestitke k začetku dela in s tem samostojnosti. In najvažnejše ...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 17:16, 20. september

Slovenci se uničujemo sami. Že takoj po ww2, mnogo pridnih in poštenih izgnanih in pokončanih po jamah in gozdovih, tisti, ki so ostali, nis...

Doma pod Triglavom / 16:28, 20. september

Naša država je sekularna in vsako vmešavanje RKC je nesprejemljivo ! Slovenska ustava je jasna in toleranca do tega mora biti ničelna! Ni pr...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 19:01, 19. september

Študenti imajo bolj tanko denarnico, pa je verjetno dobila kakšna sredstva s strani "nevladnih organizacij", katerim je v interesu imeti tu ...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 16:29, 18. september

Seveda je kapitalistom v Sloveniji v interesu zaposlovati azilante, vsaj nekej časa bodo tiho in delali za minimalca, domači so se začeli upirati in zahtevajo večje plače..

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 22:04, 17. september

Pozdravljen_a gospa ali gospod Kitty!Jaz sem ta 'študentka', katere življenje vas tako zelo zanima, da bi k meni celo poslali 'ustrezne služ...