Sonetni venec, 3. in 4. sonet iz prevoda izbranih pesmi Franceta Prešerena v bengalski jezik, ki je izšel leta 1957 v Kalkuti. Prevajalec Tripti Chatterjee ga je prevedel zaradi poznanstva s slovenskim literarnim zgodovinarjem in znanim prevajalcem Jankom Lavrinom in mu prevod tudi posvetil. / Fototeka Gorenjskega muzeja

Prešerniana v knjižnici Gorenjskega muzeja

Petinšestdeset let Gorenjskega muzeja (28)

Prešerniana je ena izmed najpomembnejših zbirk v knjižnici Gorenjskega muzeja. Zbirka si prizadeva na enem mestu zbrati vse knjižne izdaje Prešernovih pesmi in literaturo, ki govori o njegovem življenju in delu.

Gradivo v zbirki se sistematično zbira od leta 1963, ko se je začel urejati Prešernov spominski muzej v Kranju. Prvi, ki je začel zbirati omenjeno gradivo, je bil Črtomir Zorec. V šestdesetih letih dvajsetega stoletja se je Gorenjski muzej odločil – ob finančni pomoči Kulturne skupnosti Slovenije in kranjske občine – da bo od zasebnega zbiralca odkupil celotno zbirko okrog 130 knjig, predvsem starejše izvode, ki jih muzej takrat še ni imel. Sistematično in poglobljeno zbiranje gradiva se je začelo z dolgoletno kustosinjo za kulturno zgodovino v Gorenjskem muzeju in odlično poznavalko Prešernovega življenja in dela Bebo Jenčič v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja.

Prešerniano sestavlja zelo različno gradivo. V njej najdemo monografije, poezijo, slikanice, razstavne kataloge, notno gradivo, časopise, zloženke in avdiovizualno gradivo. Zbirko skušamo vseskozi sproti dopolnjevati, predvsem z nakupi. Med najbolj zanimivimi deli, ki so del Prešerniane in so morda najbolj znana tudi širši javnosti, posebej omenjamo naslednja:

– prvo izdajo Prešernovih Poezij, ki jih je natisnil znani ljubljanski tiskar Jožef Blaznik in so izšle decembra 1846 z letnico 1847;

– partizansko izdajo Zdravljice iz leta 1944, ki jo je natisnila tiskarna Trilof iz Davče in je opremljena z lesorezi Janeza Vidica in vinjetami Marjana Šorlija;

– knjižico iz zbirke Klasje z domačega polja, v okviru katere so bile leta 1866 izdane tudi Pesmi Franceta Prešerna oziroma kot je navedeno na naslovnici – Franceta Preširna. Posebnost te knjižice je, da je naslovnica obarvana v barve kranjske deželne zastave: v belo, rdečo in modro barvo. Septembra 1848 so na Dunaju namreč določili, da so bela, modra in rdeča barve dežele Kranjske in s tem tudi slovenske narodne zastave;

– zbirko Prešernova pot v svet, ki jo sestavljajo prevodi Prešernovih Poezij v angleški, nemški, italijanski, francoski, španski, slovaški, ruski in hrvaški jezik. Zbirko sta skupaj izdajali Mestna občina Kranj in celovška Mohorjeva družba, urejala pa sta jo France Pibernik in Franc Drolc.

Velik del knjižničnega gradiva iz zbirke Prešerniana pa si je mogoče ogledati tudi na stalni razstavi Dr. France Prešeren: Življenje in delo v Prešernovem spominskem muzeju.

Oddajte svoj komentar

Kranj 3°

jasno
vlažnost: 77 %
veter: JZ, hitrost: 11 km/h

-6/16

nedelja

-7/15

ponedeljek

-4/14

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

 

 

 

GLEDALIŠČE / Breznica, 17. februar 2019

Škratovanje

GLEDALIŠČE / Cerklje, 17. februar 2019

Misterij Theophilus in Anima

GLEDALIŠČE / Bohinjska Bela, 17. februar 2019

Norci

PREDAVANJA / Žirovnica, 18. februar 2019

Gruzija

PRIREDITVE / Gorenjska, 18. februar 2019

Medgeneracijske dejavnosti

PRIREDITVE / Kranj, Šenčur, Preddvor, 19. februar 2019

Medgeneracijske prireditve

PREDAVANJA / Vodice, 19. februar 2019

Potopisno predavanje o Namibiji

GLASBA / Preddvor, 19. februar 2019

Bom naredil stezice

 

 
 

 

 
 
 

Nov butični hotel na Jezerskem / 13:18, 15. februar

Upajmo, da bo skozi leta res zaživel. Mogoče lokacija ravno ne omogoča butični turizem; vsaj kar se tiče miru ob glavni cesti. Zanimivo, da ...

Odstopil zaradi tatvine / 11:46, 15. februar

Kakšne bedarije se dogajajo v tej naši družbi?Kulturniška zvezda evidentno krade? Nagrajena sodomija! Žaljenje naroda, vsak mesec dober penz...

Krčijo vpisna mesta / 19:46, 14. februar

Samo študij v naravoslovnih vedah je prihodnost razvoja naše države. Tehnični poklici so na prvem mestu, ker so uporabni tudi v tujini. Vend...

Krčijo vpisna mesta / 16:32, 14. februar

V Sloveniji bi bilo dost samo nekaj družboslovcev (malo pretiravam).Družboslovci- popolnoma nezaposljiv kader.In potem serjejo klamfe in jaj...

Krčijo vpisna mesta / 10:07, 14. februar

Armada novih intelektulacev. Samo ekonomistov imamo verjetno več kot Švica. Samo v ekonomiji smo bolj na repu razvitih. Ko visoko izobražen ...

Višje plače, dražje oskrbnine / 08:49, 14. februar

Ekonomija po levičarsko. Namesto posega v dohodnino, ko bi vsak zaposleni imel v povprečju 60€ višji netto plačo, so posegli v minimalno pla...

Kakšne kadre iščejo podjetja / 08:44, 14. februar

Ko bodo ponujali pošteno plačilo za delo, ne bodo več imeli težav z kadri. Do tedaj bodo Slovenci, ki hočejo preživeti z delom, hodili čez h...