Mislim, da stereotip, da mladi danes ne berejo, ne drži

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: GG Plus / petek, 10. avgust 2018 / 15:54  

Kamničanka Ana Medved je bodoča študentka matematike, ki je na letošnji maturi kot ena izmed desetih maturantov iz vse Slovenije zbrala vseh možnih 34 točk. Z njo smo se pogovarjali o gimnazijskih letih, njenih zanimanjih in pogledih na svet.

Ste nestrpno pričakovali rezultate mature?

»Nekaj nervoze je seveda bilo. Zbudila sem se že zgodaj zjutraj in čakala, da bo ura sedem, ko so bili objavljeni rezultati. Takoj nato pa sva se s kolegico tudi prijavili v sistem in pogledali, kako uspešni sva bili.«

Maturo ste opravili z odliko, zbrali ste vse možne točke. Vas je rezultat presenetil ali ste ga pričakovali?

»Pravzaprav o samem rezultatu nisem kaj dosti razmišljala. Želela sem si le odpisati vse pole in se nato veseliti počitnic. Matura je namreč razpotegnjena čez cel mesec, pa tudi prej smo že občutili nekaj pritiska, tako da mi je odleglo že, ko je bilo vsega konec.«

Ste ena od le desetih diamantnih maturantov v državi. Kaj vam to pomeni?

»Mene je rezultat predvsem presenetil, saj ga nisem pričakovala. Pravzaprav se mi skoraj ne zdi realno, da nas je v vsej Sloveniji le deset, ki nam je uspelo zbrati vse točke. Seveda sem zelo ponosna in tudi doma so bili veseli. Še zdaj ne morem povsem dojeti, da mi je to uspelo.«

Kako težke so se vam zdele maturitetne pole?

»Mislim, da so bile kontrolne naloge, ki smo jih v šoli pisali skozi vsa štiri leta, težje kot pa sama matura. Veliko k maturi doda pritisk, ki ga občutiš, in pričakovanja vsakega posameznika. Na srečo na fakulteti, kjer bom nadaljevala študij, ni omejitve vpisa, tako da sem bila v tem pogledu deležna manj pritiska kot morda kdo drug.«

Katere izbirne predmete ste si izbrali?

»Fiziko in kemijo. Bolj sem namreč usmerjena v naravoslovje, čeprav skoraj ni predmeta, ki me ne bi zanimal.«

Vam je kateri od izpitov delal posebne težave oziroma ste se na katerega še posebno skrbno pripravljali?

»Največ skrbi mi je povzročala slovenščina. Predvsem me je skrbela slovnica. V jeziku je namreč toliko izjem, da se težko pripraviš stoodstotno. Prejšnje leto je bila namreč maturitetna pola iz slovnice zelo težka, dijaki so se pritoževali, da so imeli premalo časa. Letos so bile naloge nekoliko lažje, a vseeno je bilo prisotnega nekaj strahu pred tem, kaj bo.«

Književnost pa vam ni povzročala težav?

»Književnost sem imela od nekdaj raje kot slovnico. Tudi berem rada, zato nisem imela težav z obravnavo obeh knjig, ki sem ju z veseljem prebrala. Pomladni dan me je že takoj pritegnil, Ubežni delci pa sprva nekoliko manj, saj se mi je zdela knjiga zelo težka in naporna, ko pa smo jo obravnavali v šoli in se pogovarjali o njej, je bilo drugo branje veliko lažje.«

Se vam zdi matura primeren način preizkusa znanja ali bi kaj spremenili?

»Mislim, da večina dijakov maturo dojema kot nujno zlo, preizkus, ki ga moraš opraviti. Na neki način je znanje treba preveriti, gotovo pa bi se dalo kaj izboljšati. Veliko pa je bilo tudi v šoli slišati kritik, da se kakšni odgovori ne priznajo, če niso napisani striktno po navodilih.«

Ste Kamničanka in ste se šolali na kamniški gimnaziji. Ste pred vpisom tehtali še med kakšnimi drugimi možnostmi?

»Odločena sem bila, da grem na gimnazijo, vprašanje je bilo le še, katero. Glede na to, da živim zelo blizu in je tja hodil moj starejši brat, sem se odločila za kamniško.«

Kako bi ocenil kvaliteto šolanja na kamniški gimnaziji? Bi se ponovno odločil zanjo?

»Mislim, da je bila odločitev dobra. Preživela sem lepa štiri leta in sklenila veliko novih prijateljstev, tudi veliko izkušenj sem pridobila. Predvsem po zaslugi šolskih ekskurzij pa sem spoznala tudi nekaj tujih držav in kultur. Sicer pa kamniška gimnazija gotovo lahko ponudi dobro osnovo, koliko znanja bo nekdo pridobil v štirih gimnazijskih letih, pa je na koncu odvisno predvsem od tega, koliko časa in volje je pripravljen vložiti za dosego nekega cilja.«

Kaj vam bo iz gimnazijskih let ostalo najbolj v spominu?

»Zagotovo šolske ekskurzije v Rim, London in Firence. To je bila posebna izkušnja, saj smo spoznavali nove kulture in tudi sošolci smo se na ta način bolj zbližali.«

Odločili ste se za študij matematike, ki spada med najtežje. Kaj je pripeljalo do odločitve?

»Od nekdaj sem vedela, da se marsikaj da naučiti in razumeti, če temu posvetiš dovolj časa. Matematika pa mi je še posebno všeč, ker ne gre za učenje na pamet, temveč lahko v večji meri uporabljaš logično sklepanje. Veliko vlogo pa pri tem, da mi je matematika všeč, igrajo tudi profesorji. Že v osnovni šoli smo imeli profesorja, ki je znal spodbuditi zanimanje za matematiko med učenci, prav tako tudi profesorica matematike na gimnaziji.«

Ste kolebali tudi med drugimi fakultetami?

»Že na začetku gimnazije sem razmišljala, da bi študij lahko nadaljevala na fakulteti za matematiko, dokončno pa sem se odločila v četrtem letniku. Sprva nisem bila povsem prepričana, ali je to res študij zame, ker je zelo ozko usmerjen, sama pa sem vedno delovala na več različnih področjih. Razmišljala sem tudi o študiju kemije ali medicine, toda po informativnih dnevih so me prav vzdušje in izkušnje študentov fakultete za matematiko najbolj prepričali.«

Kje si po zaključenem študiju želite nadaljevati poklicno pot?

»Za zdaj še ne vem. Najprej se bom gotovo osredotočila na sam študij in upam, da se bo v naslednjih letih izoblikovala kakšna ideja, v kateri smeri nadaljevati. Do sedaj pa o tem še nisem razmišljala.«

Glede na izbiro študija kaže, da vam je bližje naravoslovje. Katera področja pa vas še zanimajo?

»Zelo me zanima književnost, saj rada berem vse, kar mi pride pod roke, od klasike do fantazije in znanstvene fantastike. Uživam v dobrih knjigah. Med prijatelji in znanci imam takšne, ki veliko berejo, in tudi takšne, ki sploh ne berejo. Med njimi opažam razlike, da so strastni bralci bolj razgledani in drugače dojemajo svet od tistih, ki ne berejo. Na splošno pa se mi zdi, da je stereotip, da mladi danes ne berejo, preveč razširjen in ne drži.«

Katere pa so vaše priljubljene knjige?

»Poleg fantazije in znanstvene fantastike zadnje čase posegam po klasikah. Trenutno veliko berem Jane Austen. Piše o višji angleški družbi, njenem slogu in načinu življenja. Poleg tega da je to izjemen dokument časa, me prepriča njen nepričakovan in unikaten pogled na romantiko.«

S čim se sicer še ukvarjate v prostem času?

»Enajst let že igram prečno flavto, sicer pa doma tudi sintisajzer. Ljubiteljsko se ukvarjam s tenisom in sem tudi nasploh precej športno aktivna.«

Kako preživljate letošnje poletje?

»Ravno sem se vrnila s potovanja po Ameriki. Z družino smo obiskali sorodnike, ki živijo v Chicagu, nato pa smo z avtom potovali do Kalifornije in si ogledali nekatere znane naravne parke, ki jih moraš videti, da lahko zares začutiš njihovo veličino in spektakularnost. Poleg tega pa se mi je zdel zanimiv njihov način življenja, predvsem pa karakter in odprtost Američanov.

V nadaljevanju počitnic si želim poiskati tudi kakšno počitniško delo in si nabrati nekaj delovnih izkušenj tudi na ta način.«

Kakšno se vam zdi življenje v Sloveniji? Obstaja perspektiva za mlade?

»Mislim, da v primeru, da si dovolj iznajdljiv, lahko marsikaj dosežeš tudi pri nas. Seveda pa me mika, da bi vsaj del študentskih let preživela v tujini. Morda je naš pogled na domovino res preveč črn in bi lahko bil bolj optimističen. Ravno pred kratkim sem prebrala Slovenologijo, v kateri nas Noah Charney opominja, kakšne privilegije in danosti imamo v Sloveniji, a se jih niti ne zavedamo oziroma jih imamo za samoumevne.«