Tujino je treba izkusiti tudi zato, da znaš ceniti domovino

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 6. avgust 2018 / 12:08  

Pogovarjali smo se z Mitjo Rogličem, enim izmed letošnjih desetih slovenskih maturantov, ki jim je na splošni maturi uspelo zbrati vseh štiriintrideset točk.

Dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra so na letošnji poklicni in splošni maturi dosegli izjemne uspehe, kakršnih na kamniškem srednješolskem centru ne pomnijo. Poleg kar petih zlatih maturantov splošne mature se prvič doslej lahko pohvalijo tudi z dvema diamantnima dijakoma, ki za nameček prihajata kar iz istega razreda. Z bodočim farmacevtom Mitjo Rogličem, ki prihaja iz okolice Lukovice, smo se pogovarjali o maturi in srednješolskih letih – pa tudi o njegovih načrtih v prihodnje in pogledih na svet.

Maturo ste opravili z odliko, zbrali ste prav vseh možnih 34 točk. Vas je rezultat presenetil ali ste ga pričakovali?

»Tako dobrega rezultata nisem pričakoval, čeprav sem bil odličnjak vsa štiri gimnazijska leta. Upal sem, da bom dobil vsaj toliko točk, da bom sprejet na študij farmacije, nikakor pa si nisem mislil, da bom zbral kar vse možne. Najbolj me je skrbelo za nekaj predmetov, a se je vse dobro izšlo.«

Vam je rezultat pomenil tudi potrditev, da zmorete?

»Vsekakor je bila to potrditev, da se lahko marsičesa naučim in da lahko dosežem dober rezultat. Tudi doma so bili presenečeni in so se veselili uspeha skupaj z menoj.«

Vam je kateri od izpitov delal posebne težave oziroma ste se na katerega še posebno skrbno pripravljali?

»Najbolj sem bil v skrbeh zaradi slovenščine. Predvsem zaradi eseja, v katerem smo letos primerjali dva lika iz knjig Pomladni dan in Ubežni delci. Esej je bil zame največja neznanka, saj nisem navajen pisati. Menda je slog pri eseju moja najšibkejša točka, kar pa lahko izboljšaš le s kilometrino, ki pa je nimam, zato me je tudi najbolj skrbelo prav pisanje eseja.«

Katere izbirne predmete ste si izbrali?

»Izbral sem si fiziko in kemijo. Slednjo predvsem zato, ker mi bo še posebej prav prišla pri študiju farmacije. Fizika pa se mi zdi zanimiva tudi sicer, čeprav je lahko precej težka.«

Se vam zdi matura primeren način preizkusa znanja ali bi kaj spremenili? Večkrat namreč slišimo, da takšen način preverjanja znanja ni ustrezen in je srednja šola le ena sama priprava na maturo. Kakšno je vaše mnenje?

»Ena od profesoric nam je rekla, da je gimnazija le podaljšanje otroštva. Da v teh štirih letih odrasteš in bolje razumeš stvari. S tem se kar strinjam, saj se mi je pogled na nekatere stvari precej spremenil v teh štirih letih. V tem pogledu se mi zdi, da matura je tudi nekakšen zrelostni izpit. Morda res ni idealen preizkus znanja ob zaključku srednje šole, toda na neki način ga je vendarle treba preveriti.«

Je bila prva izbira ob koncu osnovne šole gimnazija ali ste kolebali še med kakšnimi drugimi možnostmi?

»Odločal sem se med gimnazijo in srednjo šolo za računalništvo na Vegovi v Ljubljani. Na koncu je prevladala odločitev za gimnazijo, saj imaš na ta način več možnosti za nadaljnji študij.«

Prihajate z Lukovice, gimnazijska leta pa ste preživeli v Kamniku. Zakaj ste se odločili ravno za kamniško gimnazijo?

»Večina vrstnikov iz Lukovice se res odloči za kakšno od srednjih šol v Ljubljani. Za kamniško gimnazijo pa sem se odločil delno zaradi bližine, a tudi zaradi dobrih izkušenj sestre, ki je že pred mano obiskovala program predšolske vzgoje na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra in je bila zadovoljna. Ljubljana pa vendarle morda lahko počaka na študentska leta.«

Je bila izbira prava in vam je kamniška srednja šola ponudila dovolj kvalitetno znanje?

»Da, to je bila vsekakor prava odločitev. V Kamniku sem se dobro počutil in se spoprijateljil s sošolci, za katere mislim, da bomo tudi v prihodnjih letih ostali v stiku. Seveda je tudi kakšen manj prijeten spomin, a tako bi bilo tudi povsod drugod. Na splošno mislim, da učitelji na kamniški gimnaziji ponudijo kvalitetno šolanje in lahko pridobiš veliko znanja. Seveda pa so nekateri profesorji boljši, drugi slabši – kot tudi na drugih šolah.«

Odločili ste se za študij farmacije. Kaj vas je pripeljalo do te odločitve? Ste tehtali tudi med drugimi možnostmi?

»Računalništvo je bila res neka stara želja še iz osnovne šole, a tik pred vpisom sem se odločal med študijem farmacije in kemije. Na koncu sem se odločil za farmacijo, ker mislim, da mi bolj leži. Prav natančno pa ne znam razložiti, zakaj ravno študij farmacije in ne kemije. Preprosto mislim, da mi bolj odgovarja.«

Kje si po zaključenem študiju želite nadaljevati poklicno pot?

»Vsekakor v industriji. Zanimajo me raziskave in razvoj zdravil. Še zlasti me zanima razvoj zdravil za raka in alzheimerjevo bolezen. Če se bo kdaj v prihodnje ponudila priložnost za delo v tujini, jo bom gotovo poskusil izkoristiti, če ne drugega zaradi izkušnje, ki jo prinašata življenje in delo na tujem.«

Glede na izbiro študija kaže, da vam je bliže naravoslovje. Kaj pa družboslovni predmeti, vas je kateri pritegnil?

»Načeloma me res bolj pritegnejo naravoslovni predmeti, a všeč mi je bila tudi psihologija in nekoliko manj sociologija. Me pa ne zanima toliko, da bi se na koncu odločil za študij v tej smeri.«

Poleg srednješolskih tekmovanj iz kemije ste nekaj lepih uspehov poželi tudi na tekmovanjih iz astronomije. Vas privlači vesolje?

»Astronomija me zanima zgolj ljubiteljsko, zavedam se, da je študij fizike precej težak, pa tudi možnosti zaposlitve so za farmacevte načeloma boljše. Na kamniškem srednješolskem centru sicer deluje astronomski krožek, a je zanj zmanjkalo časa. Sem pa rad sodeloval na tekmovanjih iz astronomije. Zdi se mi pomembno, da imaš znanje z različnih področij, saj ti to daje širino. Ne nazadnje pa morda s kakšnimi koncepti iz astronomije lažje razumeš kakšen kemijski problem. Nočnega neba sicer nisem kaj dosti opazoval, imam pa shranjen opomnik za današnji lunin mrk.« (Pogovor je potekal v petek, na dan, ko smo lahko opazovali najdaljši popoln lunin mrk v tem stoletju., op. p.)

Kaj vam še zapolnjuje prosti čas?

»Med maturo sem precej tekel, kar mi je pomagalo obvladovati stres. Sicer pa rad berem. Včasih sem precej prebiral znanstveno fantastiko, sedaj pa berem tudi kakšne druge zvrsti. Večkrat me je že presenetilo, ko sem v roko vzel kakšno knjigo, za katero sem mislil, da mi ne bo všeč, pa me je pritegnila. Želim si prebrati več klasik. Všeč mi je bila Stendhalova Rdeče in črno, trenutno pa berem Zločin in kazen in mi je zelo všeč.«

Priimek si delite s trenutno najbolj izpostavljenim slovenskim športnikom Primožem Rogličem. Sta morda v sorodu?

»O tem sem že poizvedoval pri starših, a zagotovo ne vem, ali sva v sorodu, čeprav je bil moj dedek doma iz istega okoliša kot Primož Roglič.«

Kakšno se vam zdi življenje v Sloveniji? Obstaja perspektiva za mlade?

»Mislim, da so v Sloveniji sicer dobre možnosti za razvoj mladih, še posebno v farmaciji. Vendar se ti v tujini odprejo nove možnosti, ki jih morda pri nas ne bi uspel izkoristiti. Tujina ima svoj čar, še posebno med mladimi, in mislim, da jo je treba izkusiti, tudi zato, da znaš ceniti domovino. Blizu so mi severne države, med njimi tudi Nemčija in Avstrija, predvsem zaradi jezika, ki se ga učim. Kam me bo odneslo, pa je še prezgodaj govoriti.«

Kako preživljate najdaljše počitnice?

»Že dvakrat sem bil na morju. Najprej s prijatelji, nato z družino. Sicer pa počitnice ne minevajo nič drugače kot sicer. V avgustu me čaka počitniško delo na Centralni čistilni napravi Domžale. Opravljal bom preprostejša dela, morda pa bom imel priložnost ''pogledati'' tudi v laboratorij, kar me še posebno zanima.«