Primož Muri / Foto: Tina Dokl

O meji naj odločijo ljudje

Primož Muri z Jezerskega je junija vložil pobudo za razpis referenduma na sprejeti odlok o spremembi meje med Jezerskim in Kamniško Bistrico, s čimer bi kamniška občina in osrednjeslovenska regija postali obmejni in s tem upravičeni do evropskega denarja za obmejne projekte. Primož Muri, sicer občinski svetnik, se s tem ni strinjal, zato je kot občan vložil pobudo, podkrepljeno s 147 podpisi občanov.

Pred nekaj leti so ministrstva v Ljubljani članom občinskih svetov Jezersko in Solčava že predstavila pobudo za spremembo meje. Takrat so želeli imeti določeno dolžino meje, kjer bi se občina Kamnik dotikala avstrijske meje. Šlo naj bi za sto metrov meje, občina Jezersko pa bi v celoti izgubila mejo s sosednjo občino Solčava. Takrat so utemeljevali, da tolikšno dolžino meje potrebujejo – očitno je tudi dolžina pomembna. Primož Muri se spominja, da so bili oboji, jezerski in solčavski svetniki, kategorično proti spremembi meje.

Kot občinski svetnik z daljšim stažem se zagotovo spomnite pobude o spremembi meje pred nekaj leti in dejstva, da ste jo tako na Jezerskem kot v Solčavi kategorično zavrnili. Kako si razlagate, da je letos prišlo do obnove tega postopka?

»Tega ne vem. Gre pa za to, da osrednjeslovenska regija in občine, ki jo sestavljajo, želi priti do dodatnega denarja iz evropskih virov, ki je namenjen obmejnim krajem. Imam naslednje stališče: že ime Osred­njeslovenska regija pomeni, da je osrednja regija in da ne more biti istočasno še obmejna. In ima kot taka vrsto prednosti, ker leži v centru, kjer je stičišče vsega, tam je vse zelo dobro razvito in navsezadnje razvojni kazalniki, po katerih se meri razvitost regij, to dejstvo potrjujejo. Ne poznam natančnih vzrokov, zakaj Evropa podpira obmejne regije, ker se pač ne ukvarjam s tem področjem. Lahko pa si mislim, da zaradi tega, ker je v obmejnih regijah življenje težje kot v centrih. Obmejna območja imajo samo v polovici svojega območja iste pogoje (jezik, pravno okolje), na drugi strani je meja, ki je sedaj sicer manj izrazita kot včasih, a še vedno veljajo na drugi strani drugačna pravila; poslovanje, trgovanje, jezik in vse drugo je omejeno, še pred časom je bil drug tudi denar. Tudi če pride do kakih težav, so obmejna območja prva na udaru. Spomnimo se le dobrih 25 let nazaj, kje je najbolj pokalo: Jezersko, Holmec, Gornja Radgona, Vrtojba ... To je stvar, s katero ob meji moramo živeti, in tu vidim vzroke, da EU ta območja bolj podpira kot druga.«

Predlagatelji spremenjene meje trdijo, da Jezersko s tem, ko odstopi del meje občini Kamnik, nič ne izgubi. Kaj pravite o tem?

»Kamnik tudi če pride s to točko na avstrijsko mejo, zame ne bo obmejna občina. Oni živijo povsem dislocirano od meje, nimajo nič več povezav z mejo kot druge občine v Sloveniji, ki niso obmejne. Po eni strani se mi zdi nepošteno, da nam bo ta regija konkurent pri tistih evropskih denarjih, ki so namenjeni za obmejna območja. Prepričan sem, da tudi če Slovenija na ta način dobi nekaj več denarja, bomo ravno zaradi večje notranje konkurence v državi obmejni kraji dobili prej manj kot več. Poleg tega imajo velike občine večji in najbrž tudi bolje usposobljen občinski aparat, ki pripravlja projekte za razne razpise, manjše občine jih gotovo nismo sposobne tako dobro pripraviti. Manjše občine imamo manjše finančne možnosti, saj vemo, da je v teh projektih treba vložiti tudi precejšen delež lastnih sredstev. Po drugi strani pa se mi zdi tako prikrajanje pravil neke vrste izigravanje. In pri tem razmišljanju ne gre za to, da bi imel osebno kaj proti občini Kamnik. Nasprotno, prav je, da z njo sodelujemo, in to na Jezerskem tudi počnemo. Sam sem bil v skupini pobudnikov, ki je predlagala, da imamo na Jezerskem podružnico kamniške glasbene šole, in tudi obe moji hčeri pojeta pri kamniškem mladinskem zboru.«

Vaši razlogi zoper odlok niso le načelni, temveč tudi povsem pragmatični?

»Spreminjanje meje je nepovratno dejanje. Nihče nam ne more zagotoviti, da ne bo enkrat pogoj za sodelovanje na razpisih več meje kot le točka. In če do tega nekoč pride, nas najbrž takrat v Kamniku ne bodo slišali in bodo šli ponovno prestavljat mejo. To je preveč pomembna stvar, da bi jo spreminjali prav na hitro in na način, kakor se je to zgodilo na Jezerskem. Občani o tem niso nič vedeli, čeprav se sicer zdaj govori, da je bilo objavljeno na spletni strani. Vsekakor bi si tema zaslužila več kot to. Prav bi bilo, da bi bil denimo sklican zbor občanov in bi se dalo nekaj časa in možnosti za razpravo, preden pride do odločitve. Poleg tega je bil odlok sprejet v nenavadnih okoliščinah: najprej je bil na občinskem svetu zavrnjen, nato je župan organiziral usklajevalni sestanek, čez dva tedna pa sta se dva od svetnikov premislila, ne da bi bili v tem času predstavljeni kaki novi argumenti.«

Problematizirate tudi dejstvo, da Jezersko s spremembo izgublja mejo s Solčavo. Zakaj?

»Poleg tega, da Jezersko izgublja mejo s Solčavo, bi morali tudi gorenjski župani zastriči z ušesi in se vprašati, ali to lahko vpliva na vso Gorenjsko. Gorenjska regija s Savinjsko meji le po meji, kjer Jezersko meji s Solčavo. Kaj se bo zgodilo v primerih, ko je pogoj financiranja tudi sodelovanje med regijami? Bo takrat zgolj točka stika na zemljevidu dovolj? Gre tudi za to, da ravno veliki igralci diktirajo pogoje razpisov, interes velikih je bolj upoštevan kot interes manjših občin. Kljub kakršni koli meji bomo sicer Jezerjani in Solčavani sodelovali enako kot prej. Ravno s to občino imamo največ skupnih točk: gasilci, ovčarji, pevci ... Pomembno je tudi, da nas povezuje jezersko-solčavska pasma ovce, Jezersko jo ima v grbu, mi pa naj bi izgubili našo skupno mejo?!«

Kaj želite doseči s pobudo za referendum, kjer vam je uspelo zbrati 147 podpisov občanov?

»Ni mi toliko do tega, da imam prav, čeprav sem osebno prepričan, da meje ne smemo spremeniti. Pomembneje se mi zdi, da o tem odločijo ljudje, ne pa zgolj sedmerica občinskih svetnikov. Če bodo ljudje odločili, da se meja spremeni, bo tako veljalo in se bo to spoštovalo. Prav bi tudi bilo, da se odločitev sprejema usklajeno, skupaj z Občino Solčava, čeprav k temu menda ni­smo pravno zavezani. A ker jih bodo doletele enake posledice, bi bilo to smiselno in v duhu dobrososedskih odnosov.«

Kakšni bodo nadaljnji koraki v zvezi z referendumom?

»Naj povem, da pobude s podpisi občanov nisem vložil kot član občinskega sveta. Kot svetnik sem dvakrat glasoval proti odloku, bil drugič preglasovan in nato sploh nisem več naknadno kot svetnik poskušal z referendumom. Pobudo sem vložil kot občan in skupaj s še nekaj somišljeniki smo zelo hitro zbrali 147 podpisov. Na tem mestu bi se jim rad še enkrat zahvalil za sodelovanje. Na podlagi zakona o referendumu in civilni iniciativi je rok za zbiranje podpisov pred uradnim organom zaradi časa poletnih dopustov zamaknjen in je sedaj za to določenih 35 dni – od 4. septembra do 9. oktobra, ko se bodo zbirali podpisi za zahtevo za referendum. Zahtevanega števila (pet odstotkov volilnih upravičencev, kar je na Jezerskem od dvajset do petindvajset) po mojem ne bo težko doseči. Potem mora občinski svet na podlagi zakonodaje določiti datum referenduma. Ta se izvede, ugotovi izid, potem pa je voljo ljudi treba spoštovati, kakršna koli že bo. Naj ob tem še dodam, da nam je država v zameno za spremembo meje obljubila reševanje odprtih vprašanj med občino in ministrstvi. To se mi zdi naravnost žaljivo, saj je to njihova osnovna naloga; zato so tam, da rešujejo odprta vprašanja med držav­ljani in državo ter lokalnimi skupnostmi in državo, in za to jih plačujemo. Ob tem tudi razmišljam, da je sedaj ena vlada, čez nekaj mesecev bo druga (novi uradniki se bodo požvižgali na obljube prejšnjih), obljube pa so tudi take, da nikogar ne obvezujejo. Če se bo oblast zamenjala (pa tudi če se ne bo), bodo te obljube izzvenele in čez deset let nihče ne bo več vedel, da je Jezersko dalo mejo.«

Kdo je sicer Primož Muri, pobudnik referenduma?

»Po poklicu sem veterinar, moj službeni teren je širša okolica Kranja. Doma sem z velike kmetije Ancelnovo na Jezerskem, kjer je vedno veliko dela in vselej premalo rok, da bi bile vsemu kos. Sem tudi družinski oče, z ženo imava pet otrok. Že tretji mandat sem tudi član jezerskega občinskega sveta.«

Bi zase lahko rekli, da ste aktiven državljan? Vaša pobuda za referendum že kaže na to.

»Ne vem, ali sem ravno aktiven državljan. V tem primeru že, ker se mi je stvar zdela preveč pomembna, da bi jo pustil pri miru. Je pa res, da sem vse drugo dal na stran in se teden dni ukvarjal izključno z referendumom. Še najhitreje so bili zbrani podpisi, prej sem se temeljito podučil o določbah statuta Občine Jezersko, zakona o lokalni samoupravi in zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Da je bila pobuda res vložena v skladu s pravili, sem se posvetoval s pravnikom iz odvetniške pisarne OK+, za kar se mu lepo zahvaljujem.«

Oddajte svoj komentar

Kranj °


vlažnost: %
veter: -

14/31

ponedeljek

15/31

torek

15/31

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

PRIREDITVE / Kranj, 21. avgust 2018

Aktivnosti Medgeneracijskega centra

IZLETI / Preddvor, 21. avgust 2018

Pohod na Hruško planino

IZLETI / Kranj, 21. avgust 2018

Kolesarski izlet

FILM / Jesenice, 21. avgust 2018

Torkova kinoteka

IZLETI / Britof, 22. avgust 2018

Izlet po avstrijski Koroški

IZLETI / Kranj, 23. avgust 2018

Na ferato Hvadnik

IZLETI / Kranj, 23. avgust 2018

Rodica – piramida rož

IZLETI / Šenčur, 25. avgust 2018

Prestavljen pohod Čez Luknjo v Zadnjico

 

 
 

 

 
 
 

Na Jesenicah obeležili spominski dan / 16:06, 6. avgust

Tako je, ne bomo dovolili !! Večna slava junakom !!

Dan spomina na prve žrtve pod Storžičem / 17:47, 2. avgust

Django,
ti si polpismen očitno! A da si v društvu je potrebno biti borec? Vsak gre lahko na pohod, piše...

Dan spomina na prve žrtve pod Storžičem / 07:54, 2. avgust

Mene pa zanima naslednje,
Koliko Borcev pa je v tem Borčevskem društvu? Konec vojne je bil 1945 leta, torej 76 let je minilo in če jih im...

Kovačič se ne da / 13:58, 29. julij

In zdaj taki kot je Primož slavijo! Vili, Vili! Pogrezni se!

Kovačič se ne da / 10:16, 29. julij

Kaj čmo, tipičen škodljivec v rangu povprečnega SDS-ovca !

Kovačič se ne da / 00:43, 28. julij

Spoštovani g.Kovačič!
Za navadne državljane je dokaj čudno, da en posameznik pošlje več kot milijon državljanov se izjasnit za to in to....

Spomin na preboj na Menini / 07:16, 23. julij

Imate popolnoma prav, Primož.