Naravni prirast po enajstih letih spet negativen

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Slovenija / četrtek, 2. avgust 2018 / 11:23  

Po enajstih zaporednih letih s pozitivnim naravnim prirastom je bilo lani spet več smrti kot rojstev. Prirast je bil negativen na širšem gorenjskem območju v dvanajstih od skupno štiriindvajset občin.

Kranj – Po podatkih državnega statističnega urada se je lani v Sloveniji rodilo 20.241 otrok, od tega 10.483 dečkov in 9758 deklic. Že deseto leto zapored se je rodilo več kot dvajset tisoč otrok, vendar je bila tudi lanska generacija številčnejše šibkejša v primerjavi s prejšnjo, tokrat za 104.

Deset očetov starih šestdeset let ali več

Največ otrok so rodile ženske v starosti od 27 do 32 let. Ženske, ki so rodile prvič, so bile v povprečju stare 29,4 leta, v dveh statističnih regijah, v osrednjeslovenski in obalno-kraški, pa več kot trideset let. Med vsemi ženskami, ki so lani rodile, je bilo 0,9 odstotka mlajših od dvajset let in 0,2 odstotka starih 45 let ali več. Očetje otrok, rojenih v posameznem letu, so navadno v povprečju tri leta starejši od mater teh otrok, tako je bilo tudi lani, ko so bili povprečno stari 33,6 leta. 59 očetov je bilo mlajših od dvajset let, deset pa je bilo starih šestdeset let ali več.

Poročene matere rodile 43 odstotkov otrok

Od nekaj več kot dvajset tisoč lani rojenih otrok se jih je 8611 rodilo v zakonski zvezi, preostalih 11.630, kar predstavlja več kot 57 odstotkov, pa se je rodilo neporočenim materam. Med vsemi statističnimi regijami je bil ta delež najvišji v koroški regiji, tam je znašal 72 odstotkov. V povprečju so vsakega desetega otroka rodile tuje državljanke, med njimi je bilo največ, skoraj dve petini, državljank Bosne in Hercegovine.

Že sedemnajsto leto zapored je največ novorojenih dečkov dobilo ime Luka, njemu sledijo Jakob, Mark, Filip, Nik, Tim, Jaka, Žan in Jan, na seznam prvih desetih najpogostejših imen pa se je prvič uvrstilo ime Lovro. Največ živorojenih deklic je dobilo ime Zala, na lestvici »top 10« pa so še Eva, Ema, Lara, Sara, Maša, Mia, Ana, Neža in Zoja.

Starost umrlih se še zvišuje

Lani je v Sloveniji umrlo 20.509 prebivalcev ali 4,2 odstotka več kot v letu prej. Več prebivalcev kot lani je po drugi svetovni vojni umrlo le še leta 1983. Največ prebivalcev umre pozimi, lani jih je tako januarja umrlo 2425 ali skoraj 12 odstotkov vseh. Povprečna starost umrlih prebivalcev se počasi zvišuje, lani je bila 77,7 leta – za moške je bila 74 let in za ženske 81,4 leta. Med umrlimi je bilo tudi 42 dojenčkov, Slovenija se po številu umrlih na dojenčkov na tisoč živorojenih uvršča v Evropski uniji med države z najnižjo vrednostjo tega kazalnika. Delež prezgodnje umrljivosti, to je ob smrti starih manj kot 65 let, se za oba spola znižuje, v letu 2007 je za moške znašal 33 odstotkov in za ženske 13,7 odstotka, lani 23,7 oziroma 11 odstotkov. Gorenjska regija je imela lani delež prezgodnje umrljivosti pri moških med najnižjimi v Sloveniji.

Izstopata Preddvor in Kranjska Gora

Naravni prirast, ki kaže razliko med novorojenimi in umrlimi, je bil lani po enajstih zaporednih letih s pozitivnim prirastom spet negativen, torej je več ljudi umrlo, kot se jih je rodilo, razlika je bila 268. Na širšem gorenjskem območju je bil naravni prirast negativen v polovici od 24 občin. Najbolj negativen je bil v občinah Preddvor in Kranjska Gora, najbolj pozitiven pa v občinah Komenda, Gorenja vas - Poljane in Žirovnica.