Park Mihe Potočnika

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Arhiv člankov / četrtek, 2. avgust 2018 / 10:57  

V Ljubljani so spomin na planinca, alpinista in gorskega reševalca Miho Potočnika, rojenega na Belci, počastili s poimenovanjem parka po njem.

Kranj – Park v Ljubljani bo odslej nosil ime Mihe Potočnika (1907–1995), na Belci rojenega planinca, alpinista, gorskega reševalca, legende slovenskega planinstva – kot ga imenuje nekdanji predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar. Prva pobuda, da bi mu postavili spominsko obeležje oziroma po njem poimenovali park ali ulico v Ljubljani, je bila podana že leta 2007 na spominskem večeru ob stoletnici njegovega rojstva. A kot je dejal Ekar, se več kot deset let ni zgodilo nič, zato so pobudo lani vložili ponovno. Tokrat je bila sprejeta in ljubljanski mestni svetniki so na junijski seji sprejeli sklep o poimenovanju Parka Mihe Potočnika.

»Mihe Potočnika se spominjam kot odločne in pokončne osebnosti, ki je bila predana goram in slovenskemu domoljubju. Bil je predvojni skalaš, alpinist, preplezal je kar nekaj imenitnih prvenstvenih plezalni smeri v Triglavu, Špiku, Jalovcu ... Imel sem srečo, da sem bil v prvih slovenskih alpinističnih uspešnih odpravah v Kavkaz leta 1963 in Pamir leta 1967, da smo se lahko dodobra spoznali,« je spomin obudil Franci Ekar. Kot je povedal, je imel Potočnik izjemne zasluge za razvoj gorskega reševanja, načelnik Gorske reševalne službe je bil med leti 1952 in 1965. Zatem je kar štirinajst let uspešno vodil Planinsko zvezo Slovenije. »V času njegovega predsednikovanja je nastala ekspanzija himalajskih odprav, osvajanj gora, vrhov, ostenij na vseh celinah, preplezali smo najtežje vzpone v evropskih Alpah. Slovenski alpinizem se je uveljavil in zaslovel v svetu. V tem času se je zgodila tudi prva slovenska osvojitev Everesta,« je poudaril Ekar. Miha Potočnik je bil tudi pobudnik razglasitve Triglavskega narodnega parka in prvi predsednik sveta TNP. Bil je pobudnik in koordinator za izgradnjo »novega« Triglavskega doma, na Kredarici, njegova je bila pobuda za postavitev spomenika osvajalcem Triglava v Bohinju in Juliusu Kugyju v Trenti, je še povedal Ekar.

Poklicno je bil Potočnik doktor prava, med vojno partizan in taboriščnik v Dachauu. Bil je celo prvi povojni upravnik Železarne Jesenice, zatem pa je poklicno pot nadaljeval v Ljubljani, kjer je bil nekaj časa tudi pomočnik ministra in republiški poslanec. Napisal je knjigo Srečanja z gorami, po smrti je izšla še knjiga Posušeni rožmarin, igral je tudi v filmih Triglavske strmine in V kraljestvu Zlatoroga. Hoja v gore ga je do poznih let ohranjala čilega. Umrl je v Ljubljani star 88 let.