Kokra postala okupatorjeva žrtev

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Preddvor / sreda, 25. julij 2018 / 12:21  

V spomin na požig vasi Kokra leta 1942, ustrelitev in izselitev domačinov v nemška taborišča so v Kokri pripravili spominsko slovesnost.

Kokra – Pri spominskem obeležju v Kokri je vsako leto slovesnost v spomin na tragične dogodke med drugo svetovno vojno, ko so nemške okupacijske sile kot povračilo za partizanski napad v dolini Kokre požgale vas, ubile 15 vaščanov in še 11 talcev iz begunjskih zaporov, ženske in otroke pa izgnale v nemška taborišča. Jože Krč in Stane Povšnar, ki sta bila v zgodnjem otroštvu med izgnanimi, ter Stanko Povšnar, potomec izgnanega domačina, so k spomeniku položili venec. Na slovesnosti smo prisluhnili recitacijam in pesmim Mešanega pevskega zbora Kokrškega odreda pod vodstvom Milana Bajžlja, pozdravu predsednika Združenja borcev za vrednote NOB Preddvor Franca Ekarja in slavnostni govornici Dori Osterman iz pokrajinskega odbora ZZB za Gorenjsko.

Franc Ekar je povedal, da njihova organizacija skrbi za 25 spominskih obeležij na območju občine, ki so postavljena v spomin 140 padlih partizanov, ilegalcev in taboriščnikov, ki so umrli v drugi svetovni vojni. Eden od njih je tudi spomenik v Kokri, ki so ga po vojni postavili na cerkvenem zemljišču v soglasju s takratnim jezerskim župnikom Vovkom in s privolitvijo cerkvenih oblasti v Ljubljani. Obeležje še danes zaznamuje spomin na takratne dogodke in ohranja vrednote NOB.

»Danes živimo v miru in to nam je nekaj samoumevnega. Vendar ni, za to se je bilo treba boriti,« je na slovesnosti v Kokri dejala slavnostna govornica Dora Osterman in poudarila, da se je takrat odločalo o biti ali ne biti, o tem, ali se ukloniti podivjani okupatorski sili ali pa se ji upreti in se boriti za domovino in svobodo. Spregovorila je o ustanovitvi in odmevnih akcijah Kokrškega odreda in o tragični usodi vasi Kokra, ki je julija 1942 postala žrtev okupatorjevega nasilja, pa tudi o tem, da je bil narodnoosvobodilni boj temelj povojnega socialističnega razvoja in pozneje tudi samostojne slovenske države, čemur danes oporeka desna politika, ki skuša prevrednotiti zgodovino. Govornica je govor sklenila z mislijo, da danes potrebujemo pogum in vero v lastne sposobnosti, da bomo ohranili tisto, za kar so se borili naši starši in stari starši.