Robi je spesnil življenje

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Razvedrilo / četrtek, 19. julij 2018 / 11:45  

Robi Markič iz Spodnjih Dupelj je v mladosti sanjal o vrtovih in rožah, ki jih bo urejeval in gojil, vendar je bolezen posegla v njegovo življenje, ki ga sedaj doživlja in bogati tudi s pesmimi.

Spodnje Duplje – Pretekli petek za 50-letnega Robija Markiča iz Spodnjih Dupelj ni bil običajen dan. Na vrtu dupljanske graščine, pred številnimi sorodniki in prijatelji, ga je čakalo veliko rojstnodnevno presenečenje: predstavitev knjige njegovih pesmi z naslovom Spesnil sem življenje. Robi je bil prepričan, da bodo njegove pesmi ta večer samo brali, o tem, da bodo izšle v knjigi in bo te knjige tudi sam podpisoval, pa še sanjal ni. Za ta dogodek, ki je do solz ganil številne obiskovalce, so posebej zaslužni Robijev brat Jernej in njegova soproga Silvana, njuni prijatelji, še posebej Eva Remškar in Katja Rozman, ter seveda domači, od mame Dese in očeta Janka, ki je bil v petek star 73 let, do stricev, bratrancev in drugih sorodnikov. Robija je tako v petek doletela čast, da je skupaj s partnerico Andrejo, s katero od leta 2011 živita v bivalni enoti v Škofji Loki, in staršema na častnem mestu poslušal svoje pesmi, ki so jih brali njegovi domači. Erazem in Voranc Markič sta Robiju zaigrala na violino in klarinet, Marko in Jure Kavčič iz Podbrezij pa sta dve pesmi uglasbila. Jure je igral na kitaro, Marko pa je pel. V graščini, v kateri Mauserjevi odprtih src in rok dajejo prostor za take prireditve, so bili samo ta dan v posebni vitrini na ogled rokopisi Juretovih pesmi. Človek je lahko samo strmel, kako urejena, berljiva in umirjena, enaka od začetka do konca strani je Robijeva pisava. Prepričan sem, da smo v petek zvečer vsi, ki smo bili v graščini, odhajali domov človeško bogatejši.

Za Robijem Markičem so hude preizkušnje. V Celju je končal poklicno vrtnarsko šolo in sanjal o čudovitih vrtovih in rožah, ki jih bo negoval in sadil. Bil je zaposlen, dokler ni v njegovo življenje udarila bolezen in je bil invalidsko upokojen. Leta 1991 je bil vključen v Varstveni delovni center Kranj, kjer dela še danes. Leta 2011 je naredil pogumen korak v samostojno življenje v bivalni enoti Škofja Loka skupaj s prijateljico Andrejo. Prijeten par sta. Ljubezen in spoštovanje je čutiti v zraku, je o bratu Robiju in Andreji zapisal Robijev brat Jernej.

Robi piše že 25 let. Napisal je nad 3500 pesmi. V njih je »spesnil svoje življenje«, v katerem kljub težavam, ki mu jih je prineslo, neizmerno uživa. »So se leta podvojila od takrat, ko znal sem prve pesmi rimat dat,« je zapisal Robi v eni od mnogih. Meni pa je legla na dušo tale: »Iz tolmunov in zablod sem našel svojo pot. Pot pa s trnjem je posuta, vendar lepa, kakor pisana svilena ruta.«