Josipina Urbančič Turnograjska, zbornik, uredila Mira Delavec Touhami in Franc Križnar, Mače pri Preddvoru, 2018, 156 strani

Josipina Urbančič Turnograjska

»Zakaj torej ostaja Josipina Turnograjska še vedno obrobje slovenskega zgodovinskega spomina, ko bi morala tvoriti njegov osrednji del? Zakaj se v današnjih časih slovenski narod, ki bi se moral ponovno vprašati o pomenu in vlogi slovenske nacionalne identitete, ne ozre po njenih pogledih in prepričanjih? Zelo jasno je namreč zapisala bolgarskemu prijatelju K. D. Petkoviču nacionalno idejo: »O da bi naša mlada 'Slava' razcvetela se tako, ko se nje sestra, slavna Gerčka, da bi šinel u nje spijoče sinove 'žarek nebeški', da bi se zavedali svojih moči, svoje naloge, da bi u bratskoj slogi se zbližali bolj - dovršenosti cilju svetomu! To moja želja, to želja vsakoga pravoga 'slavjana'!« Josipina je torej želela ljudi prepričati, da so vsi, ne glede na socialni sloj, svobodni pripadniki slovenskega naroda. Po njenem mnenju si nacionalno zavest o pripadnosti slovenskemu narodu Slovenci, zlasti kmetje, lahko oblikujejo z ohranjanjem običajev, šeg in navad, učenjem slovenskega jezika, branjem literature v slovenščini, s spoznavanjem zgodovine samega naroda in njegovega ozemlja. Skozi njeno literarno ustvarjanje se poudarja pomembnost zavesti, da posameznik pripada državi, domovini in je vzgojen v duhu ljubezni do svojega jezika. Vsak posameznik z načinom svojega življenja kreira in vpliva na oblikovanje nacionalne identitete, zato mora biti vedno aktiven člen družbe in si ne sme dovoliti, da je pasiven, saj to vodi posredno v sprejemanje tujega pritiska in s tem se dopušča izginjanje slovenske narodne zavesti. Če pa človek nima domovine, je v svojem duhu mrtev, mrtva je tako tudi njegova osebna identiteta, saj je nacionalna identiteta sestavni del osebne. To misel je leta 1852 še podkrepila: »Namesto toga pak zmiraj moramo z žalostnim sercem gledati, kako malo še razumejo Slovenci 'kako i kam'! Kradejo si sami srečno napredovanje, jedni o nerazumlenju svoje naloge, drugi o sebičnosti itd.! Žalostno mi serce, da mi ta zavest, da jo moram izreči! Ali tako je! Manjka jim še 'žarka iz neba'! Bog naj jim ga da! Da bi se mogli spolniti moji 'uzori' zastran 'Slavjanov' - drugače bi bilo.« (Str. 51)

To je odlomek iz razprave Mire Delavec Touhami, ki si že dolgo prizadeva za vrnitev svoje rojakinje Josipine v slovensko duhovno življenje. Leta 2004 je o tem govorila na Glasovi preji, 1. 6. 2018 pa na simpoziju, čigar knjižna izdaja je zdaj na voljo. Josipina nam sporoča: »Kdor dušno živi, ne umrje!«

Oddajte svoj komentar

Kranj 16°

zmerno oblačno
vlažnost: 99 %
veter: SV, hitrost: 11 km/h

16/26

torek

15/29

sreda

16/30

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

IZLETI / Kranj, 18. junij 2019

Kolesarski izlet

OBVESTILA / Šenčur, 18. junij 2019

Zeliščarski raj v slovenski Istri

PRIREDITVE / Kranj, 18. junij 2019

Aktivnosti medgeneracijskega centra

IZLETI / Naklo, 19. junij 2019

Dolga njiva

IZLETI / Kranj, 20. junij 2019

Na Polško planino

PRIREDITVE / Šenčur, 21. junij 2019

Letni koncert Pihalnega orkestra občine Šenčur

IZLETI / Kranj, 22. junij 2019

V Bosno in Hercegovino

IZLETI / Kranj, 22. junij 2019

Na turi v Bosno in Hercegovino

 

 
 

 

 
 
 

Smo aktivni upokojenci / 16:20, 17. junij

Druženje z upokojenci se mi zdi v dobi interneta popolnoma nepotrebno.Ma kdo jih bo pa poslušal, so pametni, da jim kar škodi.Greš na intern...

Peš s Triglava do Ohrida / 15:49, 17. junij

Jugoslavija živi samo še v Sloveniji. Na Balkanu so jo že nekaj let nazaj pokopal. Upam, da ne bo preveliko razočaranje za Poldeta. Srečno po vukojebini.

Praznovanje treh uspešnih brezjanskih društev / 14:48, 17. junij

PGD Brezje?
A jih ne varuje Marija?

Peš s Triglava do Ohrida / 14:43, 17. junij

A je šel na Triglav tudi z vozičkom?
Na fotografiji ga ne vidim.

Industrija se zaveda sprememb / 12:25, 17. junij

Dobra slika. Marjan razmišlja kako bi to zadevo montral na svojega fergusona.

Industrija se zaveda sprememb / 08:46, 17. junij

Se še spomnim socializma, ko je bil na takih fotografijah Tito.
Imel je vedno tako faco, da se je zdelo, da ga materija zanima.

Rodbina, ki je zaznamovala Preddvor / 21:28, 16. junij

Takšnega ovčarja je imel tudi Tito. Tito je vedel, da se na Nemce lahko vedno zaneseš. Wurzbachem želim lepe urice v bivši domovini. Dlje verjetno tudi ne želijo biti v deželi rdeče zvezde.