Trije »ljubiči«, nakar še Paasilinna

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / nedelja, 15. julij 2018 / 15:51  

Poletje prinaša tudi poletno branje.

Ljubljana – Pri Mladinski knjigi so predstavili nekaj romanov, ki vam bodo krajšali poletne dni. Istočasno kot v tujini je tudi pri nas izšel roman angleške avtorice Rosie Walsh (doslej je napisala štiri romane pod psevdonimom Lucy Robinson). Pravzaprav ne gre za klasični »ljubič«, ljubezenski roman, pri katerem bi bralke že po nekaj urah pozabile, kaj so brale, saj razplet in konec zgodbe nista predvidljiva že od prve strani. Sarah, ki vsako leto iz ZDA v domačo Anglijo pripotuje na dopust, nepričakovano preživi sedem dni z moškim, ki ga komaj pozna in se vanj brezglavo zaljubi. Prepričana je, da bo z Eddiejem skupaj za vedno, toda ko se za nekaj dni ločita, od njega ni več glasu. Kljub obljubam. Prijatelji ji govorijo, da je šlo pač za poletno romanco, ona pa se ne more znebiti občutka, da se mu je nekaj zgodilo. Avtorica v romanu, ki vse bolj dobiva oblike psihološkega trilerja, bralcu pušča nove in nove drobtinice, s katerimi se odstira resnična zgodba, ki sega v mladost (zdaj se bližata štiridesetim) obeh glavnih junakov in ju postavlja na dva različna bregova, čeprav nista nič kriva za to. Po besedah prevajalke Danice Križman nam zgodba zastavlja vprašanje, koliko ljubezen lahko odpusti in ali je zaradi nje mogoče nekatere stvari preseči.

Roman Otok Kamelij, literarni prvenec nemške avtorice Tabee Bach v prevodu Neže Božič, pa je klasični ljubezenski roman. V življenju in poslu uspešen poslovni par je pred preizkušnjo. Ona izve, da ji je teta, s katero vrsto let ni imela nobenih stikov, v oporoki zapustila propadajočo vrtnarijo v Bretaniji. Ona je nad posestvom na otočku in pokrajino ob Atlantiku očarana, on ima z dediščino drugačne načrte. Vrtnarija jima življenje obrne na glavo, sicer pa ima vsaka vrtnarija tudi čednega vrtnarja, mar ne?

Aktovka je naslov romana ene najbolj priljubljenih sodobnih japonskih pisateljic Hiromi Kawakami. Roman, iz japonščine ga je prevedel Iztok Ilc, nas popelje v svet japonske kulinarike, kulture in običajev. In dlje kot beremo, bolj se nam zdi, da gre za ljubezen. Ljubezen med Tsukiko, žensko sredi tridesetih, ki povsem po naključju sreča svojega nekdanjega profesorja japonščine. Ne da bi se dogovorila, se dobivata v nekem bistroju in uživata v hrani in pijači, diskutirata o tem in onem, se ga kdaj tudi napijeta in pri tem spoznavata, da ju povezuje kup stvari. Kot je povedal prevajalec, je roman zelo atmosferičen in hkrati čuten. Ni velike akcije, razen na primer nabiranja gob. Roman na neki način tudi govori o problemu sodobnega človeka, bolj kot osamljenosti njegovi samosti.

Tu je še letošnji biserček, ki življenje in ljubezen obravnava na finski način ali bolje rečeno tako, kot ga opisuje Arto Paasilinna. Ladjar z lepimi stopali je že dvanajsti prevedeni roman tega med Slovenci zelo priljubljenega avtorja. Poseben humor, živopisni liki in »odbite« zgodbe – to je Paasilinna. Tokrat piše o Auliusu Rävänderju, ki ima na tem svetu dva zaklada – vlačilec Vulcanis in ženo Liiso. S prvim si služi kruh, z drugo krajša noči – in se sam sebi zdi najsrečnejši človek na svetu. Ampak žena si omisli ljubimca in hoče ločitev. Možaku se podre svet, a ne do konca ... Poklice pomoč v stiski za nasvet, a pomotoma pokliče pedikerko Ireno. Njegova pomota se izkaže za srečo v nesreči, posebno ko Irene ugotovi, kako lepa stopala ima ladjar Aulis.